JV AZIJA otoje Filipini Indonezijsko otoje Indokitajski polotok

JV AZIJA • • otočje Filipini Indonezijsko otočje Indokitajski polotok Malajski polotok

DRŽAVE • • • MYANMAR TAJSKA KAMBODŽA LAOS VIETNAM MALEZIJA SINGAPUR INDONEZIJA FILIPINI BRUNEI

PROBLEMI JV AZIJE • neenakomerna poselitev - doline večjih rek • uničevanje tropskih gozdov • onesnaževanje mest - industrija, odpadki; izjema je Singapur s strogimi predpisi • požari • pomanjkanje prostora za bivanje - "ljudje na čolnih" • kemijsko onesnaževanje zaradi pretiranega gnojenja na plantažah

ZNAČILNOSTI POVRŠJA • Površje Indokitajskega polotoka je precej gorato, z izjemo prostranih nižavij ob velikih rekah. Podnebje je tropsko monsunsko, v goratih delih zmerno monsunsko. Večje reke so Mekong, Menam, Songkoi, Iravadi, Sitang, Saluen, te pa dajejo veliko količino vodne energije. Indokina je gospodarsko nerazvita.

REKA MEKONG

SAJENJE RIŽA

RIŽEVE TERASE

MENAM V BANGKOKU

IRAVADI

MALAJSKI POLOTOK

LEGA IN ZNAČILNOSTI • Malajski polotok (tudi Malaški polotok) je polotok v jugovzhodni Aziji. • Malajski polotok je najjužnejši del azijske celine; leži na jugu Indokine, med Indijskim oceanom in Južnim Kitajskim morjem. Njegova površina je okoli 237. 000 km². [1] V smeri sever - jug polotok dolg okoli 1200 km, 42 km široka morska ožina Kra ga loči od Indokitajskega polotoka. Na polotoku je do 2187 m visoko hribovje, vmes pa ozke dolinske ravnice z rodovitno prstjo. [2]Podnebje je vlažno in vroče. Tu so kljub temu, da še vedno ogromne površine prekrivajo gozdovi, najpomembnejši nasadi kulturnih rastlin v jugovzhodni Aziji (manioka, kopra, kavčuk). Razvito je tudi rudarstvo (kositrova ruda).

GOSPODARSTVO • Na poplavnih ravnicah velikih rek gojijo riž, ki je najpomembnejša hrana prebivalstva JV Azije. • Ogromne plantaže tropskih kultur, kavčukovca in velike zaloge kositra • Večina prebivalstva živi na podeželju in se ukvarja s kmetijstvom

kavčukovec

UPORABNOST KAVČUKA • Mleček je glavna surovina za izdelovanje gume. Pridobivamo ga tako, da poševno zarežemo v lubje. Iz reza se cedi mleček oz. lateks in se nabira v posodi, ki je pritrjena k deblu. Lubje se postopoma zaraste, zato lahko leta in leta izkoriščamo isto drevo. Popolnoma razvito drevo daje od sedmega leta dalje med skoraj šestmesečnim obdobjem 5 do 8 kg kavčuka. Kavčuk je kemično visoko polimerna naravna prožna snov, ki se nahaja v mlečku različnih rastlin. Mleček gradi približno 5000 molekul izoprena.

IZSEKAVANJE - ZAKAJ? • V zadnjih 30. letih je človek uničil več kot polovico deževnega gozda na svetu. Vsako leto izginjajo večje površine tega bogatega področja. Ljudje sežigajo gozd, da bi dobili obdelovalno zemljo, in sekajo drevesa za les. • Tudi drugod po svetu uničevanje poteka zelo hitro: od leta 1945 je bilo uničenih že 40% vseh tropskih deževnih gozdov na svetu. Z drugimi besedami: vsako sekundo izgine za nogometno igrišče velik del tropskega deževnega gozda.

POSLEDICE IZSEKAVANJA • Povečanje erozije • Pomanjkanje zalog vode • Izumiranje živalskih in rastlinskih vrst(ogrožen življenjski prostor) • Izumiranje nekaterih ljudstev in plemen