Janko Kersnik Makova oeta Kdo so knjievne osebe

Janko Kersnik Mačkova očeta

Kdo so književne osebe, ki nastopajo v črtici Mačkova očeta? Poznal sem oba, starega Mačka in sina njegovega.

Književne osebe l pripovedovalec stari Maček Mačkov sosed (Matevžek) Mačkov sin (in Mačkov vnuk) l starikava babnica ( iz vasi) l l l

Prvoosebni pripovedovalec l In morebiti je minilo že dvajset let, ko sem korakal tam s prvo svojo pipo in ponosno puhal sivi dim v čisti pomladanski zrak.

Janko Kersnik

Janko Kersnik ( 4. 9. 1852 – 28. 7. 1897) l Leta 1874 je končal študij prava na Univerzi v Gradcu (Karl-Franzens-Universität Graz). l Univerzo je leta 1585 ustanovil nadvojvoda Karel II. Avstrijski.

Janko Kersnik – prvoosebni pripovedovalec l l l …in ponosno puhal… ponòs -ôsa m (o ó) 1. občutek velike etične, moralne vrednosti: imeti, izgubiti ponos; to je človek brez časti in ponosa. Počutil se je pomembnega.

Značaj l Za uspeh v življenju pri ljudeh najpomembnejši značaj. Le značaj vas bo na vrhu obdržal. Če nimate pravega značaja, vas bo vedno nekaj priganjalo v sebi in se nikoli ne boste počutili varne, saj se vaše besede in dejanja ne bodo skladala.

Kaj je značaj? l l Značaj človeka imenujemo (. . . ) skupnost njegovih moralnih običajev. (Stendhal Henri Beyle) Značaj je zmožnost uresničevanja dobrih sklepov dolgo potem, ko je navdušenje trenutka minilo. (Robert Cavett)

Značaj v SSKJ l značáj -a m (a ) 1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja: govorjenje, vedenje kaže njegov značaj; spoznavati značaj koga; po značaju je dobrodušen, popustljiv človek; črte, poteze značaja; razlike v značaju učencev / ni v njegovem značaju, da bi se tepel / z oslabljenim pomenom imeti odkrit, trden, knjiž. blag značaj; pren. slovenski narodni značaj

Nekaj značajskih lastnosti * Pošten, iskren, resnicoljuben, vreden zaupanja, nehinavski, nezavisten NASPROTI nepošten, neiskren, lažniv, nevreden zaupanja, hinavski, zavisten

Desetih najpomembnejših značajskih lastnosti: l l ljubezen, sočutje, sodelovanje, pravičnost, odpuščanje, poštenje, odnosi, spoštovanje, odgovornost, varnost.

stari Maček l l bosopet napravljen v star, raztrgan in umazan kožuh roki je sklepal na hrbtu Tisti, ki imajo pri hoji glavo sklonjeno in roke na hrbtu, pa izražajo nemoč, zamišljenost in zamaknjenost. (http: //www. njena. si/kariera/poslovni_bonton/izdala_vas_bo_go vorica_telesa/menu_id_76. html )

stari Maček l l l „Malo tobaka mi boste dali, če ga imate kaj odveč, ” nadaljeval je starec. Prosim? „Lepo vreme bomo imeli – za travo, za seno bo dobro, ” dejal je, ozirajoč se po obnebju. Hvala? Hvaležnost - nehvaležnost

Pripovedovalec l Nekaj let pozneje – prebil sem zopet počitnice doma – pravili so mi, da je stari Maček vendarle izročil posestvo svojemu sinu in si izgovoril, kakor je to običajno, živež in stanovanje.

Janko Kersnik l Dr. Fran Vidic je Janka Kersnika v Ilustrativnem narodnem koledarju za leto 1898 opisal takole: „Kersnik je bil visoke, vitke, elegantne postave, lepega lica, katero je obrobljala bujna, dolga temnorjava brada. V družbi je bil živahen, fin, nežen, dovtipen in nadvse prijazen. Bil je vzor moške lepote in prijaznosti. Vse ga je ljubilo in oboževalo, povsod je bil dobrodošel in vsakemu se je prikupil s svojim prijaznim, finim vedenjem. ”

Sosed Matevžek l Našel sem starega v tesni sobici pri sosedovih ležečega v borni postelji. Uvidel sem takoj, da gre h koncu ž njim.

Mačkov sin l …pri sinu imam zaostali živež in poboljšek za pol leta – dvajset goldinarjev imam tam – pa tabuliran sem za ta živež – dajte mi teh dvajset goldinarjev in terjajte jih pri sinu, pri Juriju!

Goldinar l Od leta 1524 so bili po predpisu cesarja Ferdinanda v vseh avstrijskih deželah, torej tudi na našem ozemlju, v obtoku tolarji, srebrni polgoldinarji, šestice in krajcarji ter zlati dukati in guldni. Za osnovo je služil krajcar. Za srebrni goldinar je bilo na primer treba odšteti 60 krajcarjev, od leta 1857 pa 100. Pol tolarja je štel en goldinar, cel tolar je imel 120 krajcarjev. Kot zanimivost: Jakob Aljaž je leta 1895 za pet goldinarjev kupil vrh Triglava in Kredarico ter s tem » ohranil slovensko lice slovenskih gora «.

Učakati l …Pa čakajte – oh, vi boste učakali! Če drugi ne – sin svoj ga bo vrgel iz bajte na cesto, kakor on mene! Oj, zakaj mu nisem stopil na vrat, ko se je rodil!

Stari Maček l Katere značajske lastnosti lahko pripišeš staremu Mačku ? TRMAST, DOBER, GROB, DELAVEN, TEŽKO ODPUŠČA, SLAB ZGLED SVOJEMU SINU, TRDEN, JEZEN, NE SKRBI ZA SVOJEGA SINA, MAŠČEVALEN, NEŽEN, NEZADOVOLJEN, SKRBEN.

Oporoka l Poklicali smo potrebni priči in stari Maček je napravil oporoko ter imenoval soseda Matevžka dedičem svojega imenja – one vsote dvajsetih goldinarjev.

Le enkrat v letu se je tem ljudem dobro godilo… Kdaj? l Zakaj? -------------------------------l Kolikokrat na leto pa se tebi dobro godi?

Sveti Jakob l Svoj čas je na Gorenjskem veljalo, da je zadnji čas za to opravilo 25. malega srpana, na god sv. Jakoba, v najslabšem primeru še dan za njim, na god sv. Ane. A kaj, ko ljudska modrost pravi, da je Jakobova ajda in Ožboltova repa malokdaj lepa. A v primeru, da na Jakobovo sonce na oblačnem vzhaja, je dobro, ajdo še isti dan vsejati.

Mačkov sosed l Matevžek – ljubkovalno, gospodar kmetije, kjer so bili drugačni odnosi. l „In prècej jih mora plačati, prècej; če ne -- naj ga toži in rubi; -- slišiš, Matevžek? -- Le zarubi ga prècej!" –

Mačkov sin - Jurij l Tudi Mačkovega očeta -- sedanjega namreč - sem videl. Bil je takšen kakor njegov rajnki. Postajal je na tratini pred kajžo, navadno bosopet in vedno raztrgan, in če sem prišel mimo, prosil me je tobaka in govoril o vremenu. Časih je bil pa tudi siten, namreč kadar se je žganja napil; in to je bila slabost, katere njegov rajnki oče ni poznal.

Mačkov sin A ni dolgo tega, ko je prisopihal k meni ves opraskan po obrazu in s cestnim blatom ometan. "Pomagajte mi, gospod, če ne me bo ubil ta vrag" -- kričal je. "Kdo? " "Sin, ej, kaj sin -- vrag je to, prekleti! Takega me je naredil -- tepel in po cesti valjal!"

Mladi Matevžek l Domov se ni vrnil, ampak k sosedu je šel, k mlademu Matevžku, in tam hiral v jezi in sovraštvu do sina svojega. Tožil ga je, a sodbe ni učakal.

Hirati l hírati -am nedov. (i ) postajati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: dve leti je hiral, letos pa je umrl; hirati od žalosti; hirati zaradi jetike; vidno hira / drevje hira; pren. , ekspr. mesto hira in životari hirajóč -a -e: hirajoč človek; hirajoče drevo ♪

Pregovori l l Dom s sinom – dom z biserom. Ti očeta do praga, sin tebe čez prag. Starši nabirajo, sinovi tratijo, vnuki stradajo. Ko se oče postara, bi ga rad zakopal, ko umre, bi ga rad odkopal.

Dogajalne enote iz Kersnikovega besedila Mačkova očeta razvrsti v ustrezno zaporedje. l l l l 1. Sin očeta odžene z doma. 2. Tudi mlajši Maček umre pri sosedu. 3. Pripovedovalca stari Maček prvič ogovori, ko ga vidi kaditi. 4. Niti na smrtni postelji stari Maček ne odpusti sinu. 5. Mlajšega Mačka sin pretepa. 6. Pripovedovalec se čez nekaj let sreča z mlajšim Mačkom. 7. Stari Maček prepiše svoje posestvo na sina.

Kakšne so razmere, v katerih živijo Mačkovi? razméra -e ž (ẹ) nav. mn. , navadno l 1. kar je opredeljeno z določenimi dejstvi, odnosi, ki vplivajo na življenje, dejavnost koga: razmere se spreminjajo; prilagoditi se razmeram; v takih razmerah ni mogoče delati; živeti v dobrih, slabih razmerah; razmere v družbi, državi, tovarni; razmere v njegovi družini so zelo težke / delovne razmere; gmotne, stanovanjske razmere; gospodarske, kulturne, politične razmere; razmere v znanost.