Izredni nadzor nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil
Izredni nadzor nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) UGOTOVITVE NADZORA
Namen in izvedba nadzora Podlaga - odredba ministra za notranje zadeve z 8. 7. 2020, v skladu z določbami Pravilnika o usmerjanju in nadzoru policije (Ur. l. RS, št. 51/13), ki na podlagi ZODPol ureja sistemski nadzor nad policijo Trajanje - od 21. 9. 2020 do 13. 2. 2021 (rok za zaključek nadzora dvakrat podaljšan zaradi objektivnih razlogov - zlasti epidemije bolezni COVID-19) Izvedba - nadzorna skupina 3 uslužbencev Direktorata za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve Predmet nadzora: v zakonitost in strokovnost izvajanja policijskih nalog in uporabe policijskih pooblastil v predkazenskem postopku, v delovanje Nacionalnega preiskovalnega urada kot notranje organizacijske enote Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave, v sodelovanje med Nacionalnim preiskovalnim uradom in drugimi policijskimi enotami, v izvajanje usmeritev in obveznih navodil ministra, v spoštovanje internega akta, ki določa, katere preiskave prevzame Nacionalni preiskovani urad, Navodila o evidentiranju kaznivih dejanj ipd.
Kronologija predhodnih nadzorov 2010 – ustanovitev NPU 2012 – redni nadzor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge (DPDVN) nad organizacijo in delom NPU (sistemski nadzor) 2016 – strokovni nadzor Službe generalnega direktorja policije (SGDP) nad organizacijo, pooblastili ter odkrivanjem in preiskovanjem kriminalitete v NPU (interni nadzor) 2018 – strokovni nadzor SGDP nad izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov in prikritih metod dela v NPU (interni nadzor) 2018 – redni nadzor DPDVN nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v NPU (sistemski nadzor) 2020 – strokovni nadzor SGDP nad organizacijo, obravnavanjem tajnih podatkov, upravnim poslovanjem ter odkrivanjem in preiskovanjem kriminalitete v NPU (interni nadzor)
Ugotovitve predhodnih sistemskih nadzorov Redni nadzor nad organizacijo in delom NPU, poročilo št. 0602 -16/2012, januar 2013 v NPU je opravičil razloge za ustanovitev, pokazale pa so se tudi slabosti v zavračanje prevzemanja nekaterih zadev v obravnavo od drugih enot, kljub izpolnjevanju zakonskih meril v slabo proaktivno delovanje in skromno število obravnavanih zadev v napake pri evidentiranju kaznivih dejanj, obravnavanju oškodovancev in sodelovanju s tožilstvom v neoptimalna organizacija dodeljevanja in preiskovanja zadev ter odrejanja pripravljenosti Redni nadzor nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v NPU, poročilo št. 0602 -24/2018, december 2018 v neusklajenost internih aktov policije z zakonodajo glede položaja in avtonomnosti NPU v Generalni policijski upravi (GPU), zlasti glede umestitve v Upravo kriminalistične policije GPU v napake pri evidentiranju kaznivih dejanj in pridržanj ter sodelovanju s tožilstvom v nepravočasno obveščanje tožilca o odvzemu prostosti in nepotrebno obveščanje preiskovalnega sodnika v nepravilnosti pridobivanju izjav osumljencev in vračanju zaseženih predmetov v prepozno poročanje o zaključku uporabe prikritih metod dela in predlogo trajanje policijske preiskave v slabo poznavanje izvajanja temeljnih policijskih pooblastil
Izhodišča in področja preverjanja v okviru izrednega nadzora Izhodišča v z vidika uporabe policijskih pooblastil preveriti zadnjih primerov pridržanj v upoštevati medijske objave in obravnavane primere pri rednem delu (evidentiranje zadev) v preveriti znane » očitke ali predsodke « zoper NPU Področja preverjanja v vloga NPU v sistemu Policije in sodelovanje z drugimi enotami v ocenjevanje uslužbencev in notranja varnost v evidentiranje kaznivih dejanj, skladnost podatkov v evidencah z dokumentacijo in obveščanje državnega tožilca v poznavanje temeljnih policijskih pooblastil (ugotavljanje identitete, varnostni pregled. . ) v načrtovanje in izvedba hišnih preiskav ter poslovanje z zaseženimi predmeti v odvzemi prostosti in uporaba prisilnih sredstev v dolgotrajne policijske preiskave v obravnavanje prijav parlamentarnih preiskav
Prednosti in slabosti pri izvedbi nadzora Prednosti v korektno sodelovanje vodstva NPU pri pojasnjevanju odprtih vprašanj nadzorni skupini v sprotno odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti na področju poslovanja z zaseženimi predmeti in evidentiranja kaznivih dejanj Slabosti v vpliv epidemije zaradi odsotnosti posameznih uslužbencev na obeh straneh v » zaprtost « NPU do drugih policijskih enot, policijskih cinizem in pretiran strah pred kompromitacijo postopkov v premajhno zavedanje, da interni akti policije veljajo tudi za NPU v neupravičena selekcija dokumentov s strani preiskovalcev oz. vodij preiskav pri preverjanju nekaterih odprtih primerov, zaradi česar so bila večkrat potrebna dodatna zaprosila za dokumentacijo v pomanjkanje kompetentnih sogovornikov na področjih računalniško vodenih evidenc, zaseženih predmetov in uporabe prisilnih sredstev
Ugotovitve nadzora - področja Vloga NPU v policijski hierarhiji Ocenjevanje uslužbencev in notranja varnost v NPU Odvzemi prostosti in uporaba prisilnih sredstev Obravnavanje kaznivih dejanj v dokazni standard razlogov za sum storitve kaznivega dejanja v hišne preiskave in zaseženi predmeti v izvajanje posebnih preiskovalnih ukrepov in varstvo tajnih podatkov v dolgotrajne preiskave Odmevnejši primeri preiskav Kakovost evidentiranja kaznivih dejanj Uporaba sistema operativnih informacij
Ugotovitve - vloga NPU v policijski hierarhiji NPU je bil dolga leta v policijskem sistemu » izoliran « sodelovanje z drugimi policijskimi enotami je potekalo pretežno v interesu NPU ali na podlagi osebnih poznanstev policistov internega nadzora nad delom NPU do leta 2016 ni bilo odgovornost direktorja NPU je bila do leta 2021 razpeta med generalnega direktorja policije in direktorja UKP – zdaj je s spremenjenim aktom o organizaciji in sistemizaciji direktor NPU odgovoren direktorju UKP v zadnjih dveh letih se je sodelovanje NPU izboljšalo: v leta 2019 je bila sprejeta novela Navodila o določitvi kaznivih dejanj, ki jih preiskuje Nacionalni preiskovalni urad, in o sodelovanju z drugimi policijskimi enotami v na podlagi novele so bile uvedene sistemske oblike sodelovanja po posameznih strokovnih linijah dela kriminalistične policije
Ugotovitve – ocenjevanje uslužbencev in notranja varnost Dinamika letnega ocenjevanja zaposlenih v NPU v obdobju od 2015 do 2019 kaže, da so bile ob upadanju števila zaposlenih letne ocene v povprečju čedalje boljše. Z leti narašča delež uslužbencev z oceno odlično, manj kot z oceno dobro v zadnjih petih letih ni bil ocenjen nihče, ni bilo utemeljenih razlogov za uporabo določbe prvega 60. člena ZODPol. Ta določa, da se lahko pomočnika direktorja NPU in vodjo preiskav, katerega delovna uspešnost je ocenjena z oceno nižjo od zelo dobro, oziroma preiskovalca, katerega delovna uspešnost je ocenjena z oceno nižjo od dobro, premesti na drugo ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje. Na področju notranje varnosti uslužbenci NPU bistveno ne izstopajo od uslužbencev drugih policijskih enot. Zaradi policijskih preiskav, ki jih vodijo, so še pod večjim nadzorom javnosti. V preteklosti so bila vsa ugotovljena odklonska ravnanja uslužbencev NPU preiskana in izvedeni ustrezni ukrepi.
Ugotovitve – odvzemi prostosti Pri pregledu 24 primerov odvzemov prostosti je bilo ugotovljeno, da je v 16 odločbah o pridržanju za pridržanje naveden samo priporni razlog upravičene bojazni, da bo oseba uničila sledove kaznivega dejanja. Kljub dejstvu, da je ta priporni razlog odpadel praviloma takoj po zaključenih hišnih preiskavah, pa je bilo v 15 primerih ugotovljeno, da pridržanje takoj za tem ni bilo zaključeno, temveč je bila pridržana oseba privedena še na kriminalistično tehnično obdelavo in zaslišanje oziroma zbiranje obvestil, kar pa ne predstavlja pripornega razloga. Slednje pomeni prekomeren poseg v človekove pravica. Policisti NPU so navajali, da bodo pridržane osebe na zaslišanju oziroma pri zbiranju obvestil morebiti razkrile dodatne informacije, na podlagi katerih bi policija v nadaljevanju izvedla dodatne aktivnosti za preprečitev uničenja dokazov. Takšno opravičevanje neupravičenega » podaljševanja « pridržanja osumljenca, kot enega izmed najglobljih posegov države v temeljno človekovo pravico do osebne svobode, je nedopustno. Kot izhaja iz dokumentacije NPU, je bilo obvestilo o pravicah pridržani osebi vročeno tudi več kot pet oziroma več kot osem ur po odvzemu prostosti, kar prav tako predstavlja hudo kršitev človekovih pravic. Nepotrebno odlašanje z vročanjem pisnega akta o pridržanju lahko pomeni hudo kršitev temeljnih človekovih pravic. Ugotovljeno je bilo tudi površno ali malomarno izpolnjevanje odločbe o pridržanju ter uradnih zaznamkov (UZ) o izvajanju opravil med pridržanjem. Gre za neverodostojne listine policije, ki vzbujajo resen dvom v transparentnost in sledljivost spoštovanja človekovih pravic na strani policije.
Ugotovitve – odvzemi prostosti V enem primeru je varnostni pregled pridržane osebe opravila oseba nasprotnega spola, čeprav so bili na kraju policisti in policistke. Takšen postopek je v nasprotju s sedmim odstavkom 51. člena ZNPPol. Na pregledanih UZ o izvajanju opravil med pridržanjem ni vpisanega datuma vnosa v evidenco pridržanih oseb niti policijskega vodje, ki je UZ pregledal. V NPU nihče od nadrejenih ni izvajal nadzora nad vsebino tega akta, s katerim se evidentira uveljavljanje in spoštovanje človekovih pravic v času odvzema prostosti in pridržanja. V nekaterih primerih odvzemov prostosti je bil o tem obveščen tudi preiskovalni sodnik, čeprav obveščanje preiskovalnega sodnika nima nobene zakonske podlage, kar kaže na nepoznavanje osnovnih pooblastil in procesnih obveznosti policistov NPU v predkazenskem postopku. Na podlagi podatkov iz evidence oseb, ki jim je bila odvzeta prostost v obdobju od 1. 1. 2015 do 17. 9. 2020 je nadzorna skupina v enem primeru ugotovila dvojno evidentiranje istega pridržanja, pri dveh primerih je bilo brisanje iz evidence napačno predvideno šele po 18 oziroma 98 letih. Pri treh osebah vpis v evidenco ni bil opravljen takoj, oziroma pred namestitvijo v prostor za pridržanje, pač pa v enem primeru naslednji dan, v dveh pa šele po treh dneh od začetka pridržanja. Problematično je, da tega ni ugotovilo vodstvo NPU, ki ni izvajalo ustrezne nadzorne funkcije.
Ugotovitve – uporaba prisilnih sredstev Od leta 2015 do 17. 9. 2020 so policisti NPU uporabili prisilna sredstva v petih primerih zoper 17 oseb. V vseh primerih so bile uporabljene lisice, največkrat zaradi privedbe osebe na sodišče, vse uporabe pa je policija ocenila kot zakonite, strokovne in učinkovite. Nadzorna skupina je ugotovila naslednje nepravilnosti in pomanjkljivosti: v vodja policijske enote ne izvaja zakonske naloge preverjanja in ocenjevanja uporabe prisilnih sredstev niti ni drugi osebi izdal pooblastila, pač pa to izvajajo kar vodje preiskav oziroma preiskovalec, kar je v nasprotju s 132. členom ZNPPol v v evidenci uporabe prisilnih sredstev so bile po enem letu in 10 mesecih še vedno nezaključene tri zadeve v policist, ki je v evidenci uporabe prisilnih sredstev naveden kot odgovorna oseba, je v dveh primerih ista oseba, ki je tudi izvajala postopke, kar predstavlja nasprotje interesov v policisti pri izpolnjevanju UZ o uporabi prisilnih sredstev navajajo napačna policijska pooblastila, kar predstavlja ali površnost ali nepoznavanje osnovnih policijskih pooblastil v NPU ima neurejeno dokumentacijo in evidenco uporabe prisilnih sredstev
Ugotovitve o obravnavanju k. d. – „dokazni standard“ – razlogi za sum storitve k. d. V nadzoru je bilo ugotovljeno različno dojemanje policistov NPU kdaj nastopijo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Pri tem prihajanja do odstopanj od drugih policijskih enot. V več primerih so preiskovalci NPU, kljub odstopom zadev s strani državnega tožilca ali drugih policijskih enot, ki so že prepoznali razloge za sum, da je bili storjeno kaznivo dejanje, postopali po določbah ZNPPol namesto ZKP. Nadzorni skupini so uslužbenci drugih enot policije v razgovorih izpostavili, da si uslužbenci NPU „dokazni standard“ razlogov za sum tolmačijo drugače, kot v ostalih policijskih enotah, kar je nedopustno in ni v skladu s kazenskopravno teorijo in sodno prakso.
Ugotovitve o obravnavanju k. d. – hišne preiskave Pri pregledu in primerjavi zapisnikov o preiskavi stanovanja in drugih prostorov je nadzorna skupina ugotovila precejšnja odstopanja pri izpolnjevanju dokumentacije tako po vsebini kot obličnosti, pri čemer najbolj izstopa: v različno evidentiranje časa začetka preiskave oziroma začetka vodenja zapisnika (od zavarovanja objekta do vstopa v objekt oziroma prostore, ki so jih policisti preiskali); v da iz nekaterih zapisnikov ni razvidno ali so bile zasežene elektronske naprave zapečatene v skladu s prvim odstavkom 223. a člena ZKP, kar je v nasprotju z 80. členom ZKP; v različno evidentiranje posameznih aktivnosti v času preiskave; v da so v objekt prvi (s silo) vstopili policisti mobilnih kriminalističnih oddelkov (MKO, ) pa to v zapisniku ni evidentirano.
Ugotovitve o obravnavanju k. d. – hišne preiskave Po pojasnilih NPU je različna obličnost in vsebina zapisnikov posledica različnih znanj in izkušenj policistov NPU iz preteklih služb, ki so jih s seboj prenesli v NPU. Nadzorna skupina ugotavlja, da v NPU ne obstajajo enotni standardi za izpolnjevanje zapisnikov niti drugih dokumentov, ampak je to prepuščeno posameznim policistom. Glede prisotnosti prič pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da praviloma niso bile prisotne pri zasegu in zavarovanju elektronskih podatkov, vendar v nobenem zapisniku ni evidentirana volja preiskovanca, da se odpoveduje navzočnosti pri zasegu elektronskih podatkov oziroma da se odpoveduje pravici biti prisoten pri preiskavi posameznih prostorov. Poleg tega so bile ugotovljene napačno evidentirane pravne podlage za vročitev odredbe za preiskavo
Ugotovitve o obravnavanju k. d. – zaseženi predmeti Pri pregledu konkretnih primerov je bilo ugotovljeno, da pri zasegih predmetov le manjšina policistov uporablja QR kode, ki jih naknadno natisnejo po ročnem vnosu podatkov v aplikacijo, kar je v nasprotju z internimi usmeritvami policije. Policist po vnosu podatkov v aplikacijo » Poslovanje z zaseženimi predmeti « nima vpogleda v stanje predmetov, ker je to v domeni vodje preiskave. Po vrnitvi predmetov vodja preiskave nima več dostopa do posameznega predmeta, ker se podatek arhivira, zato nadzorna skupina ni mogla preveriti poslovanja s konkretnim zaseženim predmetom. Vodstvo NPU ni izvajalo nadzora nad poslovanjem z zaseženimi predmeti, vendar je takoj pristopilo k odpravljanju ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti ter v sodelovanju z UIT tudi odkrilo sistemske težave že v času izvajanja nadzora. V. d. direktorice NPU je takoj izdala pooblastilo policistu NPU za mesečno spremljanje evidence zaseženih predmetov.
Ugotovitve o obravnavanju k. d. – izvajanje posebnih preiskovalnih ukrepov in varstvo tajnih podatkov Ugotovljeno je bilo nespoštovanje zakonskega določila, da mora policija po prenehanju uporabe ukrepov iz 149. a, 149. b, 149. c, 150. a, 150. b, 151. , 155. in 155. a člena ZKP vse izvode posnetkov, sporočil in vse predmete, pridobljene z uporabo teh ukrepov, skupaj s poročilom, ki obsega povzetek zbranih dokazov, predati državnem tožilcu. V enem primeru se je pri pregledu poročil o izvajanju prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja zastavilo tudi vprašanje o smiselnosti izvajanja ukrepa, saj je policija ukrep v šestih mesecih izvedla le petkrat, v poročilu na podlagi 153. člena ZKP pa so navedene ugotovitve, ki so bile policiji znane že pred uvedbo ukrepa. V dveh zadevah dokumentom, označenih s stopnjo tajnosti INTERNO, ki jim je tajnost prenehala s podajo kazenske ovadbe, NPU ni preklical tajnosti v skladu s 15. členom Zakona o tajnih podatkih, pri dokumentih, katerih tajnost je bila preklicana, pa ta ni bila izvedena v skladu z 9. členom Uredbe o varovanju tajnih podatkov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da ni bil spoštovan 10. člen Navodila o poslovanju s tajnimi podatki v Ministrstvu za notranje zadeve, ker spremembe tajnosti niso bile ustrezno evidentirane.
Ugotovitve o obravnavanju k. d. – dolgotrajne preiskave V eni od pregledanih zadev je policijska preiskava trajala pet let in pol. Od tega je leto dni potekalo usklajevanje vsebine pobude za izdajo odredb za hišne preiskave med nosilcem zadeve in nadrejenimi. Hišna preiskava pred izdajo sklepa o preiskavi šteje za preiskovalno dejanje, ki ga je nevarno odlašati, vendar kar leto dni trajajoča priprava in usklajevanje pobude za izdajo odredbe predstavlja absolutno nerazumen rok, ki je med drugim tudi v nasprotju z metodiko preiskovanja kaznivih dejanj in sodno prakso. Policijska preiskava se je zaključevala v petih sklopih po posameznih kazenskih ovadbah, za večino sklopov pa je potekalo usklajevanje vsaj šest mesecev. V drugi zadevi je policijska preiskava trajala štiri leta in štiri mesece. Skoraj devet mesecev je NPU zbiral in urejal pridobljene bančne podatke, nakar je osem mesecev preiskava mirovala, ker se je zamenjal nosilec zadeve. Ta je nato potreboval osem mesecev za realizacijo več preiskav stanovanja in drugih prostorov. Šest mesecev kasneje sta bila določena nova nosilca zadeve, ki sta zadevo zaključila v nadaljnjih devetih mesecih, od tega je tri mesece trajalo usklajevanje osnutka kazenske ovadbe. Kljub neupravičeno dolgotrajnih policijskih preiskavah so bili vsi udeleženi uslužbenci NPU v tem obdobju ocenjeni z oceno odlično, razen vodje preiskav, ki je bil z oceno zelo dobro ocenjen v letu 2018.
Ugotovitve – odmevnejši primeri preiskav Nekatere odmevnejše preiskave NPU s področja gospodarske kriminalitete, korupcije in organiziranega kriminala so se nanašale na domnevne zlorabe bančnega sistema, pranje denarja v Novi ljubljanski banki (NLB) in zlorabe zdravstvenega sistema, kar je bilo tudi predmet preiskovanja parlamentarnih preiskovalnih komisij. Ugotovljeno je bilo, da so poročila parlamentarnih komisij prejeli tudi pristojni državni tožilci, za policijo pa predstavljajo zgolj vhodne informacije, ki jih mora najprej vsebinsko ovrednotiti. Več primerov domnevnih bančnih zlorab je bilo zaključenih z ugotovitvami, da ni podlage za kazenski pregon oziroma je kazenske ovadbe zavrgel državni tožilec. Pri obravnavanju zlorab bančnega sistema so bile ugotovljene nepravilnosti pri evidentiranju kaznivih dejanj in veliki časovni zamiki med prejetimi prijavami in začetkom preiskovanja. Med večje nepravilnosti sodi primer pranja denarja v NLB, kjer NPU ni evidentiral glavnega osumljenca, čeprav zoper njega še vedno poteka predkazenski postopek, ki ga usmerja državni tožilec. Nadzorna skupina preverila epilog preiskave primerov prodaje in nakupa žilnih opornic, ki so bili predmet parlamentarne preiskave. V enem primeru je bila kazenska ovadba zavržena, ker državni tožilec ni zaznal znakov kaznivega dejanja dajanja podkupnine. S preiskovanjem protipravnega omejevanja konkurence na podlagi kazenske ovadbe Javne agencije RS za varstvo konkurence zoper gospodarsko družbo Pro Plus d. o. o. je NPU ugotovil, da ni podlage za kazenski pregon, za obe domnevni kaznivi dejani, ki sta bili predmet preiskave pa je državni tožilec izdal še sklep o zavržbi. Nadzorna skupina je ugotovila, da sklep o zavržbi ni bil pravočasno evidentiran v evidenci kaznivih dejanj, podatki o osumljencih in kaznivih dejanih pa v nasprotju z zakonskimi določbami niso bili blokirani.
Ugotovitve – kakovost evidentiranja k. d. Kakovost evidentiranja kaznivih dejanj in osumljencev v NPU ni bila na zadovoljivi ravni. Poleg velikega števila napak pri vnosu podatkov v informacijski sistem policije je bila največja nepravilnost napačna praksa evidentiranja naknadnih ugotovitev o zaznanih kaznivih dejanih in njihovih osumljencih v evidenci kaznivih dejanj. Kadar so naknadne ugotovitve policistov NPU močno odstopale od prvotne zaznave, je bila namreč vnesena nova zaznava istega historičnega dogodka, prvotni podatki o kaznivih dejanjih in osumljencih pa so bili izbrisani iz evidence. Navedena praksa je nedopustna, ker so s tem izgubljeni podatki o začetku predkazenskega postopka in prvotno obravnavnih osumljencih. Večja pomanjkljivost je bila ugotovljena tudi pri hrambi podatkov v evidenci. Za razmeroma velik delež kaznivih dejanj s pretečenim rokom hrambe podatki niso bili blokirani, kar pa je kršitev zakonskih določb. Tudi pregledu konkretnih spisov je nadzorna skupina ugotovila: v nespoštovanje rokov za vnos v evidenco in nepravilnosti pri samih vnosih; v napačno evidentiranje naknadnih ugotovitev policijske preiskave; v nepravilno brisanje osumljencev iz evidence kaznivih dejanj; v nepravilnosti glede blokiranja in hrambe podatkov v evidenci kaznivih dejanj; v uporabo neustreznih obrazcev.
Ugotovitve – uporaba sistema operativnih informacij Policisti NPU evidenco operativnih informacij uporabljajo precej manj kot njihovi kolegi na državni in regionalni ravni. Vzrok je v specifiki kompleksnih primerov kriminalitete, ki jih obravnava NPU, kjer je težišče dela namenjeno poglobljenemu preiskovanju in pridobivanju dokazov o posameznih kaznivih dejanjih in osumljencih. Manjša uporaba, zlasti pa zanemarljivo malo vnesenih operativnih informacij, je lahko tudi odraz pretiranega strahu pred razkritjem občutljivih podatkov in verjetno tudi občutka samozadostnosti policistov NPU, ki se premalo zavedajo pomena sinergije s preostalo kriminalistično in uniformirano policijo. Zaprtost enote pri izmenjavi operativnih informacij lahko vodi do spregleda ključnih informacij o posameznem operativno zanimivem dogodku ali osebi, ki bi lahko bistveno pripomogle k uspešni preiskavi kaznivih dejanj v drugi enoti policije.
Sklepne ugotovitve Z izrednim nadzorom je bilo nesporno ugotovljeno, da policija v NPU še vedno ni odpravila določenih nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v NPU že v letih 2012 in 2018 ter pri nadzorih drugih policijskih enot. Posebej zaskrbljujoče so tudi ugotovitve nadzorne skupine glede: v neupravičenega podaljševanja pridržanj, po tem ko odpadejo priporni razlogi, ki so bili podlaga (pogoj) za odvzem prostosti in pridržanje po določbah ZKP; v varnostnega pregleda pridržane osebe, ki jo je opravila oseba drugega spola, kar je v nasprotju s sedmim odstavkom 51. člena ZNPPol; v neupravičenega odlašanja z vročanjem pisnih odločb o pridržanju, kar je v nasprotju z 19. členom Ustave RS; v neupravičenega odlašanja z vročanjem Obvestil o pravicah, kar je v nasprotju s petim odstavkom 4. člena in tretjim odstavkom 157. člena ZKP; v hrambe dokumentov o uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov v nasprotju s 153. členom ZKP; v hrambe, brisanja in neblokiranja podatkov o osumljencih in kaznivih dejanjih v evidenci kaznivih dejanj v nasprotju s 128. in 129. členom ZNPPol; v preverjanja in ocenjevanja zakonitosti in strokovnosti uporabe prisilnih sredstev v nasprotju s 132. členom ZNPPol; v vodenja zapisnikov o preiskavah stanovanja in drugih prostorov v nasprotju z 79. in 80. členom ZKP; v obravnave tajnih podatkov v nasprotju s 15. členom Zakona o tajnih podatkih in posledično tudi v nasprotju z določbami Uredbe o varovanju tajnih podatkov; v neupravičeno dolgotrajne preiskave posameznih primerov.
- Slides: 22