IZPODBIJANJE DOLNIKOVIH PRAVNIH DEJANJ MAG URO ILI ODVETNIK

IZPODBIJANJE DOLŽNIKOVIH PRAVNIH DEJANJ MAG. UROŠ ILIĆ ODVETNIK SPECIALIST ZA GOSPODARSKO IN INSOLVENČNO PRAVO UPRAVITELJ V POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI

TEME 1. 2. 3. 4. Izpodbijanja po OZ Splošna pravila izpodbijanja v ZFPPIPP Posebna pravila v postopku osebnega stečaja De lege ferenda ?

IZPODBIJANJE PO OZ • IZPODBOJNE POGODBE? Ne, tu gre za drugačno materialno izhodišče! • ACTIO PAULINA (255. čl. - 260. čl. OZ) Ø Definicija: Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je terjatev nastala, izpodbija pravno dejanje (tudi opustitev) svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Ø Fikcija: Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve. Ø Neodplačen PP: - se šteje, da je dolžnik vedel, da razpolaganje škoduje upniku; - se ne zahteva, da bi bilo prejemniku to znano ali bi mu moralo biti znano; - vložitev tožbe v treh letih. Ø Odplačen PP: - domneva dolžnikove vednosti pri razpolaganju v korist povezanih oseb; - vložitev tožbe v enem letu. Ø Pasivna legitimacija: Tožba se vloži zoper prejemnika koristi oziroma pravne naslednike. Ø Učinek: Če sodišče ugodi zahtevku, izgubi pravno dejanje učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev.

OZ vs. ZFPPIPP Razmerje specialnosti: • z začetkom stečajnega postopka preneha pravica izpodbijanja po splošnih pravilih OZ; • za že začete pravdne postopke: - privilegirana sprememba tožbe; - sodna poravnava, ki ni v korist stečajne mase, ni dopustna; • posebna pravila za izvršbe in zavarovanja: - izvršba v dobro stečajnega dolžnika in ne v izvršilnem naslovu navedenega upnika

SODNA PRAKSA • Sodba in Sklep III Ips 98/2005 Če upnik, ki izpodbija dolžnikovo pravno dejanje po 255. OZ… trdi, da ni nikoli zatrjeval, da svoje terjatve do dolžnika ne more realizirati in da mu je dolžnik povzročil škodo, ker zaradi tega ne more izpolniti svoje obveznosti do svojih upnikov v stečajnem postopku, je že na prvi pogled jasno, da ne more uspeti z zahtevkom na izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja. • Sodba II cp 2644/2009 Tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj nima za posledico absolutne, retroaktivne razveljavitve tistega pravnega dejanja, ki se izpodbija, ampak ima le relativne učinke – pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegove obveznosti. Izven teh okvirov pa ostane izpodbijano pravno dejanje v veljavi, saj je upnikovo izpodbijanje omejeno samo na višino dolžnikove neizpolnjene obveznosti. • Sodba I cp 1987/2009 Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika izven stečaja po členih 255 -260 OZ ne vključuje tudi izpodbijanja dolžnikovih dejanj, s katerimi slednji zavaruje svoj resnični ali izplača svoj zapadli dolg v korist enega, vendar na škodo ostalih upnikov. V situaciji, ko en upnik uspe svojo terjatev zavarovati pred drugim upnikom, bi slednji eventualno lahko izpodbil to pravno dejanje izven stečaja v primeru, če bi šlo za prevaro, kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno. • Sklep II Ips 494/2006 Pravica do izpodbijanja zunaj stečaja je vezana le na tista pravna dejanja dolžnika, s katerimi so bili oškodovani upniki glede terjatev, ki so zapadle v plačilo. Smisel takšne zakonske ureditve je v tem, da se tovrstno varstvo upnikov omejuje glede njihovih že nastalih terjatev, pri čemer je izključeno varstvo bodočih terjatev. Po drugi strani pa se za takšno terjatev ne zahteva izvršilni naslov, temveč zadošča, da je ta zapadla v plačilo. • Sodba in sklep I Cp 2484/2009 Upnik, ki je zaradi izterjave davčne obveznosti pričel z izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika pred uvedbo stečajnega postopka, pa med stečajnim postopkom zahtevka ni preoblikoval in tudi ni vložil ugovora zoper sklep o zaključku stečajnega postopka brez razdelitve upnikom…ne more več uspeti s tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj. • Sklep I Ip 820/2009 Skladno s 351/II ZFPPIPP upnik nima pravice po začetku stečajnega postopka nad družbo z neomejeno odgovornostjo v izvršilnem postopku prosti osebno odgovornima družbenikoma uveljaviti terjatve na podlagi njune odgovornosti za obveznosti te družbe.

IZPODBIJANJE PO ZFPPIPP • Podobnost ureditev po ZPPSL (prelitje bogate sodne prakse v zakonske norme). • Uveljavitev načela enakega obravnavanja upnikov oz. prirejenosti upnikov (par condicio creditorum). • Namesto pravila o prednostnem poplačilu terjatev (prior tempore potior iure). • Nastop insolventnosti kot točka preloma in ne šele uvedba postopka zaradi insolventnosti (34/III ≠ 46 ZFPPIPP).

POGOJI ZA IZPODBIJANJE (KUMULATIVNOST PREDPOSTAVK) 1. Dejanje (eno/večstransko) mora biti izvedeno (izpodbojne so tudi opustitve) v obdobju izpodbojnosti. 2. Objektivni pogoj izpodbojnosti. 3. Subjektivni pogoj izpodbojnosti. 4. Prerekanje terjatve oz. ločitvene/izločitvene pravice.

OBDOBJE IZPODBOJNOSTI Od začetka 12 -ih mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka. • Obstoj insolventnosti kot predhodno vprašanje in korektiv administrativne opredelitve izpodbojnega obdobja. • Uvedba postopka (vložitev predloga) ≠ začetek postopka (izdaja sklepa). • Za štetje roka subsidiarna uporaba ZPP (111. čl. ). • Pri dvostranskih pravnih poslih je odločilen datum razpolagalnega pravnega posla (zavezovalni pp je torej lahko sklenjen izven obdobja izpodbojnosti).

OBJEKTIVNI POGOJ IZPODBOJNOSTI Definicija: Posledica izpodbojnega dejanja povzroči: • bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja dolžnika, tako da drugi upniki prejmejo manj; • bodisi privilegiran položaj osebe (ugodnejši pogoji za plačilo terjatve do SD), v korist katere je bilo dejanje opravljeno. Posebna litigacijska pravila: • praviloma trditveno in dokazno breme nosi tožnik, • v pomoč pa so mu izpodbojne domneve (presumptio iuris): 1. če je bilo dejanje dolžnika v korist upnika v dvostranskem pravnem poslu opravljeno kasneje kot nasprotna izpolnitev upnika; - upnik izpodbije domnevo, če dokaže, da je dolžnik izpolnitev opravil v običajnem (upoštevna je tudi poslovna praksa med pogodbenikoma) roku 2. če je upnik pridobil položaj ločitvenega upnika glede predhodno nastale terjatve; 3. če je bilo dejanje opravljeno v postopku PP v nasprotju z ZFPPIPP.

SUBJEKTIVNI POGOJ IZPODBOJNOSTI Definicija: Če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen. Ni potreben za izpodbijanje neodplačnega dejanja oz. dejanja, pri katerem je nasprotna izpolnitev majhne vrednosti. Posebna litigacijska pravila: • Praviloma trditveno in dokazno breme nosi tožnik (na AJPESu objavljeni RI imajo do 15 mesečni zamik). • V pomoč so mu izpodbojne domneve (presumptio iuris): 1. izpolnitev SD pred zapadlostjo; 2. če je upnik prejel neobičajno izpolnitev (upošteva se tudi poslovna praksa med pogodbenikoma); 3. če je bilo dejanje dolžnika v korist upnika opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka.

OMEJENOST NAČELA NE BIS IN IDEM) Ob obstoju vseh predpostavk izpodbijanja je mogoče izpodbiti tudi pravna dejanja SD, ne glede na morebitno predhodno sodno ali upravno odločitev (ki je ali lahko postane izvršilni naslov). Če je zahtevku na izpodbijanje pravnomočno ugodeno, preneha pravni učinek izvršilnega naslova proti dolžniku.

NEIZPODBOJNA PRAVNA DEJANJA Od temeljnega pravila, po katerem se lahko izpodbijajo vsi pravni posli (zavezovalni, razpolagalni in korporacijski) in tudi opustitve SD, veljajo naslednje izjeme: 1. dejanja opravljena med postopkom PP (dovoljena dejanja rednega poslovanja in dejanja s soglasjem S); 2. plačilo terjatev upnikom zaradi izpolnitve potrjene PP; 3. plačilo meničnih/čekovnih obveznosti izvedenih v izogib izgube pravice do regresa proti ostalim zavezancem.

NAČIN IN VSEBINA UVELJAVITVE IZPODBOJNEGA ZAHTEVKA • Zahtevek za izpodbijanje se lahko uveljavlja le sodno, v pravdnem postopku. • Oblikovalni zahtevek-začne učinkovati s pravnomočnostjo sodbe. • Izpodbojna tožba : 1. razveljavitveni zahtevek in/ali 2. povračilni (kondikcijski) zahtevek v stečajno maso. • Ugovor izpodbojnosti zavezovalnega posla je potrebno uveljaviti z nasprotno izpodbojno tožbo.

LEGITIMACIJA AKTIVNA: • Stečajni upravitelj v imenu stečajnega dolžnika. • Vsak upnik v svojem imenu in za račun stečajnega dolžnika. PASIVNA: • Proti osebi, v korist katere je bilo izpodbojno dejanje sklenjeno/izvedeno.

ROK • 6 mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. • Prekluziven rok-zamuda pomeni zavrženje tožbe. • Ugovor izpodbojnosti ni vezan na rok.

PRAVNE POSLEDICE USPEŠNEGA IZPODBIJANJA Učinki so odvisni od pravne narave izpodbitega dejanja: • z razveljavitvijo zavezovalnega pravnega posla prenehajo pravice in obveznosti pogodbenih strank; • z razveljavitvijo razpolagalnega pravnega posla, ki učinkuje med dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo izvedeno, nastane povračilna obveznost.

POSEBNA PRAVILA OSEBNEGA STEČAJA • Podaljšanje obdobja izpodbojnosti na 3 leta pred uvedbo postopka za: 1. pravne posle med povezanimi osebami – subjektivni pogoj izpodbojnosti ni potreben; 2. neodplačne posle oz. posle z neznatno nadomestno izpolnitvijo.

PREDNOSTI IZPODBIJANJA V POSTOPKU OSEBNEGA STEČAJA • Ustaljena sodna praksa izpodbijanja, izoblikovana pri pravnih osebah. • Daljše obdobje izpodbojnosti. • Aktivna legitimacija upravitelja povečuje možnost za uspeh preko posebnega režima pridobivanja podatkov o stanju dolžnikovega premoženja. • Dolžnik je v postopku osebnega stečaja pod posebnim režimom (omejena poslovna sposobnost).

De lege ferenda • Novela C ZFPPIPP ne prinaša sprememb. • Modifikacija obdobja izpodbojnosti (od insolventnosti dalje, zaradi načela pravne varnosti morda omejeno z največ 5 letnim obdobjem) • Odprava subjektivnega elementa.

PRED KONCEM Zahvaljujem se vam za pozornost. Odpiram razpravo!

LITERATURA IN VIRI • ZFPPIPP: Pododdelek 5. 3. 4. (269 čl. -278 čl. ) in 391. čl. • Plavšak, N. : ZFPPIPP, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 202 -220 • Juhart, M. : Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, II. Knjiga, str. 247 -270 • Đorđević, M. : Nova ureditev izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika (pravne osebe) po insolvenčnem zakonu, Pravna Praksa, št. 4950/07, Priloga