IZGORELOST Dragica Resman dr med specialistka psihiatrije psihoterapevtka

IZGORELOST Dragica Resman dr. med. specialistka psihiatrije - psihoterapevtka Laško, 9. 10. 2019

Izgorelost (burnout) • Glavna poklicna bolezen 21. stoletja med zaposlenimi, tudi med brezposelnimi, učenci, cele družine, celotni kolektivi, delovne organizacije … • Posledica dolgotrajne preobremenjenosti, reakcija na kronični stres • Veliko vloženega truda, cilj pa ni dosežen (previsoki, nedosegljivi cilji) • 65 do 70 % Evropejcev v kroničnem stresu, 7 do 10 % resno izgorelih • Življenjska energija, ki jo je bilo nekoč v obilici, usiha, ne morejo se razbremeniti • Občutek nemoči - Z vlaka, ki drvi v pogubo, ni mogoče izstopiti • Osebnostne lastnosti izgorelih: samospoštovanje odvisno od potrditev iz okolice in rezultatov dela, perfekcionizem, delavnost, vztrajnost, ambicioznost, požrtvovalnost … • Izgorelost se kaže kot telesna, čustvena, kognitivna izčrpanost • Hudo moteno funkcioniranje na vseh področjih daljše obdobje • Izguba samospoštovanja, občutek popolne nesposobnosti, poraza, odtujenosti • žalost, strah, sram, jeza, cinizem, obup … depresija, nevarnost samomora • Dolgotrajno zdravljenje – več let (potrebno je spremeniti vrednote in stil življenja), pogosto ostanejo trajne motnje funkcioniranja

• Stresu se ne moremo izogniti • Življenje je reševanje problemov • Ni vsak stres škodljiv • Prava mera obremenitev je nujno potrebna za zdrav razvoj

Okoliščine, ki povzročajo stres - stresorji • • • Ogroženo naše življenje ali zdravje Ogroženo življenje, zdravje ali izguba bližnje osebe Ogrožena socialna varnost Ogroženo samospoštovanje (neuspehi, obtožbe, izključitev, poniževanje, zlorabe, grožnje, kaznovanje. . . ) Izguba (službe, položaja, predmeta, sposobnosti …) Medosebni konflikti, partnerski problemi Pomanjkanje socialne opore, izločenost, osamljenost, izoliranost Veliko sprememb Več zahtev hkrati, časovna stiska

V isti situaciji ljudje različno reagiramo osebnost izkušnje znanje STRESOR sposobnosti obvladovanja doživljanje sebe in situacije STRESNA REAKCIJA čustvena, telesna in vedenjska reakcija socialni dejavniki

Reakcija je odvisna od subjektivne ocene ogroženosti moč in namere napadalca moje obrambne sposobnosti se lahko zanesem na zunanjo pomoč? je umik iz situacije mogoč?

Reakcija na stresne okoliščine Spremenjeno delovanje: - vegetativnega živčevja - osi hipotalamus - hipofiza - nadledvična žleza • Problem lahko rešim simpatik, kortizol borba • Problema na morem rešiti, lahko se umaknem simpatik, kortizol beg • Huda ogroženost, ni rešitve parasimpatik, kortizol vdaja

Bolj ranljivi za stres • Prirojene psihične in telesne pomanjkljivosti • Pridobljene osebnostne lastnosti. Pomembna je vzgoja v otroštvu, travme v otroštvu in kasneje. • Razvajeni veliko pričakujejo, se ne trudijo, druge krivijo za neuspeh, brez slabe vesti drugim vzamejo: “Mi pripada, da se imam dobro in dobim, kar hočem. Drugi so mi dolžni ustreči. Krivica se mi dogaja …” • Preveč zaščiteni ne zaupajo vase, niso samostojni, pasivni, pretirano jih je strah, se izogibajo, odlašajo, ne upajo prevzeti odgovornosti: “To je nevarno, ne morem sam, pomagajte mi …” Išče pomoč sposobnih in ustrežljivih ljudi. • Če starši otroka ne sprejmejo, otrok ne dobi brezpogojne ljubezni: Oseba sebe ne ceni, tiho prenaša zlorabe, samodestruktivnost. “Nimam pravice, da živim. Sem v napoto in nadlego. Nisem vreden ljubezni in spoštovanja, razen, če se odkupim s prijaznostjo, ponižnostjo, ustrežljivostjo, pridnostjo …“ Nič ne jamra, ne prosi pomoči. • Izpostavljeni prevelikim zahtevam, kritikam, kaznovanju: “Nisem dovolj dober, bolj se moram truditi, delati, dokazati, ne smem pokazati svojih slabosti, sam moram rešiti probleme …“ Sramuje se neuspeha, strah pred avtoriteto in kritiko, skriva napake, skriva strah, se dokazuje, tekmovalni odnosi.

Sporočila iz okolice otrok ponotranji in postanejo temelj njegove osebnosti: ustvari mnenje o sebi in drugih, izoblikuje kriterije, ki jih mora doseči, da je zadovoljen sam s seboj

Prevelike notranje zahteve v otroštvu so bile lahko smiselne, zdaj ne več • • • Vsem moram ustreči in pomagati, moram se žrtvovati za druge Vsi me morajo imeti radi Vedno moram stalno delati, hiteti, moram zdržati Počivam lahko, ko je vse narejeno in narejeno Za vse sem jaz odgovoren Vse moram imeti pod kontrolo, na druge se ne morem zanesti Moram vse znati, ne smem narediti napake Moram biti močan, čustveno stabilen Vedno moram biti prvi, glavni, moram zmagati, drugi so tekmeci

Je učinkovitost večja, če večamo zahteve? učinkovitost nerealno pričakovanje zahteve

Učinkovitost je največja, če so zahteve primerne sposobnostim Učinkovitost realnost zahteve

Nismo vedno enako sposobni, niso vsi ljudje enako sposobni Zahteve je potrebno prilagajati trenutnim sposobnostim Učinkovitost realnost, nismo vsi enako sposobni zahteve

Več je zahtev, več je stresnih hormonov učinkovitost zahteve optimalna raven stresnih hormonov

Zdravilni stres • Obremenitve so primerne našim sposobnostim: “Če se potrudim, zmorem. ” Cilj je dosegljiv. • Aktivno reševanje problemov, razvijanje sposobnosti, učenje • Optimalna raven stresnih hormonov: pozornost, spomin, ustvarjalnost, učinkovitost • Dobre izkušnje, potrditve • Samozavest, samospoštovanje, zadovoljstvo • Motivacija za delo in učenje novih veščin • Telesno in psihično zdravje

Škodljivi stres – zahteve so večje od sposobnosti previsoka raven stresnih hormonov ovira funkcioniranje pojavijo se znaki stresa učinkovitost zahteve visoka raven stresnih hormonov

Preobremenjenost • Porušeno ravnotežje med delom in sprostitvijo (8 ur spanje, 8 ur služba, 5 ur druge obveznosti, 3 ure po moji izbiri …) Več energije troši, kot jo prejema. • Prevelike zunanje zahteve, grožnje, ni se možno umakniti. • Velike notranje zahteve (MORAŠ. NAREDI, KAR OD TEBE PRIČAKUJEJO. DOKAŽI SE. ZDRŽI. LE NASE SE LAHKO ZANESEŠ. VSE MORA BITI POD KONTROLO. TI SI ODGOVOREN. NE SMEŠ NAREDITI NAPAKE. POHITI. PAZI, DA TE NE PREHITIJO. NE POKAŽI ŠIBKOSTI. NE JAMRAJ. POČIVAL BOŠ, KO BO VSE NAREJENO. ČE TI NE USPE, BO VSE PROPADLO, NE BODO TE VEČ CENILI …! • Uspehi, veliko navdušenje, ustvarjalnost, zmagoslavje, tega noče izgubiti (odvisnost od uspeha in garanja) še večja motivacija za delo, precenjevanje sposobnosti

Telo se težko prilagaja hitrim spremembam v okolju V PRADAVNINI • Stresorji: napad divjih zveri, tuja plemena, lakota • Kratkotrajna fizična akcija (borba, beg) • Budnost, pozornost usmerjena v problem, izostrena čutila • Napete mišice, pospešena cirkulacija krvi v mišicah, pljučih in možganih, pospešeno dihanje, dvig krvnega sladkorja in maščob • Znojenje prepreči pregrevanje telesa • Prerazporeditev cirkulacije • Povečano strjevanje krvi • Sprememba hormonov in imunskega sistema: več kortizola, manj spolnih hormonov • Telesni simptomi so smiselni, koristni SEDANJOST • Stresorji: psihični stres, ogroženo samospoštovanje, dolgotrajne obremenitve • Telo je dolgo v borbenem stanju, ni fizične akcije • Nespečnost, premlevanje o problemih, preobčutljivost čutil • Boleče mišice, tresenje, glavobol, krči, visok pritisk, razbijanje srca, občutek dušenja, omotice, trajni dvig krvnega sladkorja in maščob bolezni srca in ožilja, fibromialgija • Dolgotrajna slaba prekrvavitev prebavil, kože, spolnih organov rana na želodcu… • Nagnjenost k trombozi • avtoimune in revmatske bolezni, alergije, rak … • Telesni simptomi se zdijo nesmiselni, ovirajo funkcioniranje, vodijo v telesno in psihično bolezen

Osebnostne lastnosti vplivajo na način spopadanja s stresom vzrok stresa (problem) STRES telesni, psihični, kognitivni, vedenjski znaki interpretacija znakov stresa - sem v stresu - sem telesno bolan - izgubljam nadzor, znorel bom - sem slabič, poraženec skuša odpraviti vzrok stresa hodi na zdravniške preiskave skuša nadzirati simptome skuša skriti težave

Posledice dolgotrajnega stresa dednost rizični dejavniki psihične motnje Dolgotrajen stres psihosomatske bolezni

Sprememba prepričanj, vrednot in vedenjskih vzorcev je dolgotrajen proces veliko dela, hiti, poln energije, navdušenja izraziti znaki stresa okolica še naprej zahteva zmagoslavje ne more se razbremeniti pojavijo se zavistneži in izkoriščevalci telo odpove poraz, izguba samospoštovanja išče pomoč ponovno išče pomoč želi biti tak, kot je bil sprememba vrednost

Zloraba psihoaktivnih snovi • Kratkoročna rešitev, občutek olajšanja • Dolgoročno škoduje, vodi v odvisnost - izguba kontrole, večanje tolerance - psihoorganske spremembe, manjša sposobnost za reševanje problemov - psihosocialne posledice STRES • Kaj pa antidepresivi?

Samospoštovanje gradimo na več področjih – večja varnost

Prevelike zahteve, brez sočutja do sebe zmanjkuje energija, izčrpanost

Cilj zdravljenja Spoštljiv odnos do sebe – prisluhne svojim potrebam, zahteva od sebe toliko, kot zmore, asertivnost učenje in trening – večanje sposobnosti, zaupanje vase, realna pričakovanja, prevzame odgovornost povezanost z okolico, spoštljiv odnos do drugih, zaupanje, sodelovanje

Obvladovanje stresa • • Imam preveč ali premalo obremenitev? Iščem ravnotežje med delom in razvedrilom Ravnotežje med umskim delom in fizično aktivnostjo Ravnotežje med rutino in novostmi Čas za pomembne osebe Šport, hobiji, humor … sprostitvene tehnike Zdrava prehrana, opustitev kajenja in alkohola, drog

Kako se razbremeniti • • Katere so moje obveznosti Kaj lahko preložim na druge Iščem prednostne naloge Kaj lahko opustim, kaj lahko počaka Poenostavim delo, znižam kriterije Učenje novih veščin Poiščem pomoč Umik iz stresnega okolja

Pomembne so socialne veščine • Pohvale (5 pohval, 1 kritika) • Kritike usmerjene le na vedenje, ne na osebo • Hvaležnost za to, kar imamo • Nudimo pomoč (če prosijo), drobne usluge, nesebična dejanja • Sposobnost na lep način odreči • Jasno izražanje svojega mnenja, prositi za pomoč • Hvaležno sprejeti pomoč ali pohvalo • Omejiti “jamranje” in opravljanje • Spodbujati, motivirati druge brez groženj

Stresa mi ne uspe obvladati • Neugodne zunanje okoliščine, na katere ne morem vplivati • Pomanjkanje socialnih veščin, asertivnosti • Prevelike notranje zahteve, samospoštovanje odvisno od storilnosti, od zunanjih potrditev • Znaki depresije, anksioznih motenj, odvisnosti • Psihosomatske težave poiščem strokovno pomoč

Če pride do izgorelosti… • Dolgotrajen počitek brez slabe vesti (spanje in zdrava prehrana) • Pomoč bližnjih • Mirno okolje, brez hrupa in drugih dražljajev • Antidepresiv? Psihoterapija? • Opazovanje narave • Blaga fizična aktivnost • Hobiji, prijatelji • Nezahtevne intelektualne aktivnosti • Postopno vračanje v delovni proces. Delo s skrajšanim delovnim časom? Drugo delovno mesto? • Upokojitev?

Za zaključek • • • Smeh je pol zdravja Prava mera, zlata mera Ljubi bližnjega kakor samega sebe Bolje preprečiti, kakor lečiti Eno jabolko, 8 objemov in 10. 000 korakov na dan, odžene zdravnika stran Hvala za pozornost