IZBIRNI PREDMET PSIHOLOGIJA NA MATURI 210 ur 6

IZBIRNI PREDMET PSIHOLOGIJA NA MATURI 210 ur 6 ur/teden

Ponovitev • PSIHOLOGIJA: – Znanost, ki proučuje duševne procese, vedenje in osebnost. • Začetki: – Wilhelm Wundt leta 1879 ustanovi 1. psihološki laboratorij v Leipzigu. • Znanstvena metoda: – Opazovanje, razvijanje teorije, postavljanje hipotez, preverjanje hipotez z raziskavami, vrednotenje teorije.

Cilji psihologije • • Opisovanje: pojav opredelimo in opišemo njegove značilnosti, da ga lahko razlikujemo od drugih pojavov. Razlaganje: raziskujemo in pojasnjujemo dejavnike, ki vplivajo na posamezen pojav ter iščemo interakcije med dejavniki. Napovedovanje: na podlagi poznavanja pojava in vplivov lahko napovemo, kako se bo pojav verjetno spremenil, če se spremenijo dejavniki težko, ker nikoli ne poznamo vseh dejavnikov; naključni dejavniki Spreminjanje: nadzorovano spreminjamo dejavnike, ki vplivajo na pojav, da dosežemo koristne spremembe težko, ker mora biti posameznik motiviran za spremembo; spremembe so težke in dolgotrajne.

Psihologija in druge znanosti NARAVOSLOVNE Matematika Fizika Biologija Kemija Sociologija Andragogika Zgodovina Filozofija Psihologija Tabela 1. 1, str. 15! DRUŽBOSLOVNE

Panoge psihologije = specializirana področja psihologije, ki lahko mejijo na druge znanosti (socialna, klinična) Teoretične: • Obča: splošne zakonitosti duševnega delovanja pri normalnih odraslih. • Razvojna: spremembe duševnih procesov, vedenja in osebnosti, ki so povezane z razvojem oz. staranjem. • Socialna: duševni pojavi in vedenje posameznika v družbenih odnosih in situacijah ter vpliv socialnih dejavnikov na posameznika. • Kognitivna: proučuje spoznavne procese (učenje, mišljenje, pozornost, zaznavanje, reševanje problemov).

Praktične/uporabne: • Psihologija dela: selekcija delavcev, načini vodenja, delovna motivacija, odnosi. • Klinična: svetovanje in psihološka pomoč ljudem v stiski, z duševnimi motnjami. • Pedagoška: učne strategije, učne težave, poklicno svetovanje, načini poučevanja, razredna klima. • Športna: motiviranje športnikov, samozaupanje, delovanje ekipe.

Psihološke smeri • Učbenik, str. 18 – 23. • Primerjalna tabela za vse smeri (tudi strukturalizem): – Pomembni pojmi – Tehnike – Vpliv – Kritika – Prednosti

Psihologija v Sloveniji

Metode in tehnike v psihologiji Značilnosti znanstvene metode (5 stopenj znanstvenega spoznavanja): 1. opazovanje pojavov v vsakdanjem življenju 2. razvijanje teorije, s katero poskušamo pojasniti opaženo 3. postavljanje hipotez, ki izhajajo iz teorije in jih je mogoče preveriti 4. načrtovanje raziskave, ki omogoča preverjanje hipotez 5. vrednotenje teorije na osnovi rezultatov

Znanstveno vs. neznanstveno spoznavanje ZNANSTVENO PROUČEVANJE NEZNANSTVENO PROUČEVANJE Sistematično Nesistematično Kritično Nekritično Posploševanje na veliko primerih Ponovljivo Posploševanje na enkratnih izkušnjah Neponovljivo Kontrola ostalih vplivov Ni kontrole ostalih vplivov

Neeksperimentalna /opisna vprašalnik intervju psihološki test METODE Eksperimentalna TEHNIKE ocenjevalna lestvica sociometrična tehnika

Eksperiment • Že vemo, str. 26 Ø Laboratorijski: + dobro nadzorovanje motečih spremenljivk - nenaravna situacija vprašljiva posplošljivost Ø V naravni situaciji: + lažja posplošljivost - slabše nadzorovanje motečih spremenljivk

Načrtovanje eksperimenta • Raziskovalno vprašanje: Kako zunanje nagrade vplivajo na motivacijo? • Pripomočki: – Sestavljanka iz kock, ki jo je mogoče zložiti na več kot milijon različnih načinov in načrti za sestavljanje – Aktualne in zanimive revije – 50 € – štoparica

Opisna metoda - opazovanje • Že vemo, str. 28 • Znanstveno opazovanje: sistematično, načrtovano, cilj opazovanja je vnaprej določen, izurjeni opazovalci (prisotnost lahko spremeni vedenje, pričakovanja opazovalcev lahko izkrivijo rezultate in razlago teh rezultatov)

Eksperiment vs. opisna metoda • Dejavnost, str. 29 • Prednosti: nadziramo moteče spremenljivke raziskava je ponovljiva, omogoča ugotavljanje vzročno-posledičnih povezav • Pomanjkljivosti: pojav je umetno sprožen; nenaravna situacija ali okoliščine; včasih etično sporen ali nemogoč za izvedbo • Tabela 2. 2, str. 29

Raziskovalne tehnike • Že vemo, str. 30 Intervju • Strukturiran/standardiziran: vprašanja in odgovori so vnaprej podani, vsi udeleženci imajo enaka vprašanja in enake pogoje + spraševalec je manj čustveno vključen – manjši vpliv na udeleženca + posplošitve so bolj upravičene + odgovori udeležencev so primerljivi - spraševalec ne sme dodatno pojasniti vprašanja ali odgovora – možna napačna interpretacija - zelo uradna situacija lahko demotivira

• Nestrukturiran/nestandardiziran: vnaprej določena le okvirna vsebina vprašanj, vrstni red ni pomemben, vprašanja se prilagajajo odgovorom + spraševalec lahko razjasni vprašanje ali odgovor - odgovorov udeležencev med sabo ni mogoče primerjati + bolj sproščeno ozračje - slabša posplošljivost + oseba lahko odgovori, kakor želi - težja analiza

Vprašalnik • Odprti tip vprašanj: vprašanja so vnaprej napisana, udeleženec nanje sam odgovarja kakor želi; • Zaprti tip: Odgovori so vnaprej določeni, udeleženec si enega (ali več) izbere; • Dejavnost str. 32

Ocenjevalne lestvice Proučevane pojave razporejamo v kategorije ali po stopnjah. kombinacija • Opisne: stopnje so določene z besednimi opisi (vedno, skoraj vedno, nikoli…) • Številčne: besedne opise zamenjajo številke • Grafične: ni ločenih stopenj, ampak je črta med dvema skrajnima točkama (vedno-nikoli)

Sociometrična tehnika • Ugotavljamo odnose med ljudmi znotraj manjših skupin (razred, delovni tim, taborniki, vojaška enota) – kdo bi lahko bil učinkovit vodja, kdo je osamljen, izločen, kdo ima razdiralni vpliv, kdo so prijatelji… • Najpogosteje jih sprašujemo s kom bi sedeli, sodelovali, se družili (tudi koga ne bi izbrali, vendar redkeje) • Sociogram je grafični prikaz izbiranj oz. neizbiranj, vzajemnih izbir – osamljeni, zvezde, klike (se izbirajo vzajemno), trikotniki, pari • Indeks priljubljenosti = dobljene izbire / možne izbire

Psihološki testi • Standardizirani (za vse enaka navodila, čas reševanja, rezultat se ugotavlja na podlagi norm populacije) • Veljavni (meri tisto, kar želimo, da meri) • Zanesljivi (ob večkratnem merjenju dobimo konsistentne rezultate) • Testi sposobnosti (inteligentnosti, ustvarjalnosti) in testi osebnosti (osebnostnih lastnosti, interesov, stališč, vrednot)

Etika psihološkega raziskovanja • Vsaka država ima Kodeks psihološke etike. • Splošna načela: – Prostovoljno sodelovanje – Seznanjenost z namenom testiranja – Možnost prekinitve brez posledic – Anonimnost – Privolitev staršev – Omejitev škode / neškodovanje

POSTOPKI ZBIRANJA IN STATISTIČNE OBDELAVE PODATKOV Statistika preučuje metode zbiranja, urejanja, kvantitativne obdelave, prikazovanja in analiziranja številskih podatkov. Zbiranje podatkov z metodami (tehnikami) urejanje in obdelava prikaz in analiza (od 50 do več tisoč udeležencev)

Populacija in vzorec • POPULACIJA = množica pojavov (ljudi, predmetov, dogodkov), ki jo preučujemo. • ENOTA POPULACIJE = posamezen pojav • VZOREC = manjši del populacije, ki je reprezentativen (dober predstavnik populacije) ugotovitve posplošujemo z večjo ali manjšo napako Dovolj velik Podoben po strukturi (spol, starost, izobrazba, SES. . . ) Naključno vzorčenje (vse osebe iz populacije imajo enako možnost biti izbrane)

Urejanje in prikazovanje podatkov • Ranžirna vrsta: najpreprostejši prikaz; ureditev rezultatov po velikosti (Xmin, Xmax, N) • Frekvenčna porazdelitev individualnih rezultatov: kadar je rezultatov veliko in se večkrat ponavljajo

• Frekvenčna porazdelitev grupiranih rezultatov – Frekv. por. individ. rezultatov je lahko dolga in nepregledna – Posamezne rezultate grupiramo v skupine razredi (morajo vsebovati enako število individualnih rezultatov) – Vse enote v razredu imajo vrednost sredine razreda – 6 – 12 razredov xk= (xmax+xmin)/2 = (7+11)/2 = 18/2 = 9

• Grafični prikazi – Histogram: sestavljajo ga pravokotniki – širina je interval razreda, višina je določena s frekvencami, na sredi je vrednost sredine razreda – Poligon: z lomljeno črto povezane frekvence na sredinah razredov

Srednje vrednosti • Okrog srednjih vrednosti se rezultati kopičijo. Povejo nam, kakšen je vzorec v povprečju. • Aritmetična sredina / povprečje (M): vsoto rezultatov delimo z njihovim številom. Zaokrožimo na dve decimalki. – Iz individualnih rezultatov – Iz grupiranih rezultatov Prednosti Najbolj občutljiva in natančna mera sr. vrednosti Pomanjkljivosti Skrajne vrednosti izkrivijo povprečje, ne dajo prave slike. Ni primerna za nehomogene rezultate z veliko skrajnimi vrednostmi.

• Mediana (lat. medianus = središčen; Me): leži na sredini ranžirne vrste. Polovica oseb ima nižji, polovica pa višji rezultat. – Prednosti/pomanjkljivosti: upoštevamo le vrednost v sredini ranžirne vrste, pri ostalih pa le, ali so pod ali nad njo. Ne vključimo vseh rezultatov, kar pa ne more izkriviti slike, če se pojavljajo skrajne vrednosti. • Modus (lat. modus = način; Mo): je rezultat, ki se največkrat pojavlja. Lahko jih je več. – Prednosti: lahko ga določamo tudi pri nominalnih spremenljivkah (spol, izobrazba…) – Pomanjkljivosti: se spreminja, če spreminjamo širino razreda, upošteva le najpogostejšo vrednost in nobene druge, ne pove, koliko oseb je doseglo višji in koliko nižji rezultat, neuporaben, ko imamo malo podatkov, ki se pojavljajo z enako frekvenco.

• Pogoji za določanje mer srednjih vrednosti: – Nominalne (spol, izobrazba): modus – Ordinalne (razmerja niso enaka): modus ali mediana – Intervalne in razmernostne (enaka razmerja, brez ali z absolutno ničlo): vse tri mere

Razpršenost rezultatov • V kakšnem obsegu (intervalu) se gibljejo posamezni rezultati oz. koliko so zgoščeni okoli povprečja. • Razpon (razmik) = razlika med največjim in najmanjšim rezultatom. Najpreprostejša in najmanj natančna mera razpršenosti. • Standardni odklon (deviacija) = najpogosteje uporabljana mera razpršenosti. Pove, kolikšna so povprečna odstopanja posameznih rezultatov od aritmetične sredine. Zaokožimo jo na dve decimalki natančno.

Normalna porazdelitev • Normalno porazdelitev prikazuje normalna ali Gaussova krivulja, ki je zvonaste oblike, simetrična in enovrha. M = Me = Mo • Je teoretična, vendar se ji veliko stvarnih porazdelitev približuje. • Z njeno pomočjo lahko ugotovimo, kje se nahaja posamezen rezultat glede na druge rezultate. Je osnova standardiziranju psiholoških testov. • V območju M ± 1 SD = 68, 3% rezultatov M ± 2 SD = 95, 4% rezultatov M ± 3 SD = 99, 7% rezultatov

• Pogoji: – Pojav bi se v realnosti lahko normalno razporejal (ne sme biti na nominalni ravni) – Imamo veliko število rezultatov, dobljenih na reprezentativnem vzorcu – Meritve so bile izvedene z isto metodo v enakih pogojih – Vzorec je po merjeni lastnosti heterogen

Povezanost med spremenljivkama korelacija • Korelacija = povezava med dvema pojavoma (ekstravertnost in število prijateljev) • Korelacijska raziskava = raziskava, ki ugotavlja povezanost • Pearsonov koeficient korelacije (r) = mera stopnje povezanosti pove, kako se obnaša ena spremenljivka (x), če se druga spreminja (y).

• Vrednosti se gibljejo od -1 do +1 – r = -1; popolna negativna korelacija: če x raste, y pada in obratno – r = 0; ni povezave: iz x ne moremo sklepati na y – r = +1; popolna pozitivna korelacija: če x raste, raste tudi y in obratno

• Kriterij: – r < 0, 20: neznatna korelacija – 0, 20 < r < 0, 40: nizka korelacija – 0, 40 < r < 0, 70: zmerna korelacija (0, 60 je v psih. že dobra korelacija) – 0, 70 < r < 0, 90: visoka korelacija – r > 0, 90: zelo visoka korelacija

Interpretiranje rezultatov korelacijskih raziskav • • Popolnih korelacij v psihologiji ni napovedujemo z večjo ali manjšo verjetnostjo Korelacijske raziskave dajo informacijo o povezanosti ne moremo sklepati na vzročno -posledični odnos (eksperimentalne študije) – – – • Slab učni uspeh – več izostankov Kajenje marihuane – manjša motiviranost Ženske v politiki – manj korupcije Zmota iluzorne vzročnosti = prehitro sklepanje na vzročno-posledični odnos (vraževernost)

• Včasih sta korelirana pojava povezana posredno, preko tretje spremenljivke, ki je nismo upoštevali (v bistvu sploh nista povezana med sabo, ampak sta oba povezana s tretjo spremenljivko) otroci ? !? !! štorklje !! podeželje