ITALNICA V ILIRSKI BISTRICI ITALNICE NA SLOVENSKEM v

ČITALNICA V ILIRSKI BISTRICI

ČITALNICE NA SLOVENSKEM v - 2/19. st. – Slovenci v habsburški monarhiji: Večnacionalna sestava Konservativna politika Absolutizem, ki ne dovoljuje političnega in kulturnega delovanja 60 -ta leta: cesar izda ustavo (1861)– slovenski narodni preporod: Ustanavljanje čitalnic Taborsko gibanje

NAMEN o o o Nastajajo zlasti v mestih in trgih Zasledimo tudi v manjših krajih na podeželju Prva čitalnica v Trstu, Mariboru, Ljubljani in Celju Zbirajo se narodno zavedni izobraženci in nastajajoče slovensko meščanstvo Osnovni namen: prebujanje narodne zavesti in negovanje slovenskega jezika

BESEDE o o o So središče družabnega življenja Prirejajo “besede”: prireditve z igrami, recitacijami, petjem, govori, predavanji … Navadno se zaključujejo s plesom in veselicami Nastopajo domači amaterji pa tudi nekateri uglednejši gostje Čitalnice močno vplivajo na razvoj slo. gledališča, glasbe in petja

USTANOVITEV BISTRIŠKE ČITALNICE o o Ustanovitev mora odobriti deželna vlada Pri nas so bili pobudniki bistriški in trnovski rodoljubi (80 letni Matija Ličan – Stari Slovenec) 16. marca 1864 so povabili rodoljube k pristopu v narodno čitalnico Prvo zborovanje je bilo 28. 3. 1864 pri “Andražu”

ZAČETKI o o o Prvi odbor so sestavljali: Anton Grašič – trnovski župnik France Gerbič – nadučitelj Aleksander Ličan- trgovec in posestnik Lavart Pogačnik 18. 4. 1864 so izročili deželni vladi prošnjo za ustanovitev čitalnice ter priložili društvena pravila Odobritev prejmejo 3. 6. 1864

SLAVNOSTNA OTVORITEV o o 7. 8. 1864 novourejena dvorana v hotelu Zmaga, last Toneta Jelovška Ugledna gosta: dr. Bleiweis in dr. Costa 1868 se škof Stross mayer sreča z nekaterimi člani in pokloni večjo vsoto denarja

DELOVANJE o o o Prvi predsednik čitalnice je postal A. Ličan Imeli so skromno knjižnico, naročeni so bili na časopise (predvsem slo. , nekaj tudi nemških in hrvaških) Prirejali so društvene izlete Skrbeli so za družabno življenje Deloval je moški in mešani pevski zbor ter dramski krožek (uprizarjali so Vilharjeve enodejanke, Županovo Micko in druge igre), nabavili so gledališki oder in klavir

FINANCIRANJE o o Glavni vir dohodkov je bila članarina in vstopnina od veselic, ki so bile organizirane nekajkrat letno Leta 1894 je umrl Janez Evangelist Tomšič, velik prijatelj čitalnice in ji zapustil 3000 kron. Začeli so resno razmišljati o svojem čitalniškem domu. V tem času so se morali neprestano seliti.

NOVI PROSTORI o o Ker je tudi gasilsko društvo potrebovalo nov dom, so se odločili za skupno gradnjo Avgusta 1907 je sledila slavnostna otvoritev, takratne najlepše stavbe v Bistrici

o o Nov dom – velika pridobitev za nadaljnje delovanje čitalnice, kot tudi za vsesplošni kulturni napredek cele bistriške doline Čitalnica je bila v 1. nadstropju, v podstrešnih prostorij je bila društvena soba, ustanovila je ljudsko knjižnico, javno čitalnico in kavarno

ČAS PRVE SVETOVNE VOJNE IN ITALIJANSKE OKUPACIJE o o o Zavladalo je splošno mrtvilo Po letu 1920 je bilo vse politično in kulturno življenje podrejeno eni sami nalogi: ohraniti svojo narodnost in se upreti pitalijančevanju; domoljubi so se začeli ponovno zbirati, za knjižnico so začeli nabavljati knjige predvsem v Trstu, veliko so jim jih podarili posamezniki Takratnemu predsedniku Antonu Gržini je celo uspelo, da so se Italijani udeleževali čitalniških prireditev

PO VZPONU FAŠIZMA o o Ob 60 -letnici obstoja čitalnice so pod vodstvom predsednika Saša Ličana pripravili slovesnost Leta 1926 je fašizem grobo zatrl vsako kulturno dejavnost v slovenskem jeziku: oblast je čitalnico razpustil, v njene prostore pa so naselili Milizijo Confinarijo. S tem se je del knjižnice porazgubil ali uničil, veliko so ga rešili tako, da so ga posamezniki skrivali po svojih domovih

PO DRUGI SVETOVNI VOJNI o o Dejavnost čitalnice je zaživela po 2. sv. vojni, vendar novemu času primerno V tem obdobju so ustanavljali kulturno – prosvetna društva, v katerih so vzpodbujali pevsko, glasbeno, gledališko in izobraževalno dejavnost. Pod njihovim okriljem so začeli delovatinknjižnica, pevski zbori, dramske skupine, godba na pihala, tamburaški orkester, folklorne skupine, recitatorji …

PREDSEDNIKI BISTRIŠKE ČITALNICE o o o o 1864 1891 1898 1902 1903 1904 1905 1907 1909 1914 1916 1920 1924 1926 – – – – ALEKSANDER LIČAN IVAN VESEL VESNIN IVAN VALENČIČ ANTON ŽNIDERŠIČ MIRKO GRASSELLI RUDOLF VALENČIČ ANTON ŽNIDERŠIČ VINKO SKET ALBRET DOMLADIS TOUSSANT OLJŠAK MIROSLAV MARTINČIČ ANTON GRŽINA SAŠA LIČAN FORTUNAT MIKULETIČ