ITALIJANSKI BELCANTO IN G VERDI G ROSSINI V

ITALIJANSKI BELCANTO IN G. VERDI G. ROSSINI, V. BELLINI, G. DONIZETTI, G. VERDI

ITALIJANSKI BELCANTO • Glasbeni tok se v Italiji v 19. st. usmeri v OPERO • Dežela lepega petja – “belcanto” • Italijanski vokalni slog dobi mednarodni pečat že v baroku • Nato razvoj povzamejo nemške, dežele, Francija, v 19. st. ponovno Italija

GIOACCHINO ROSSINI 1792 -1868 • Ustvarjal 13 let • Napisal 39 oper • Posegal po svojih že napisanih delih • Uspeh njegovih oper po smrti • Čutna in izvirna melodična dela, oaze pred realnostjo • V njegovem času: nepolitičnost, stran od neugodnih okoliščin

GIOACCHINO ROSSINI • Doba VELIKIH PRIMADON • Opera – delo vseh slojev, od imenitnežev v ložah in parterjih do kramarjev na galerijah • Center družabnega in družbenega dogajanja sredi 19. stoletja • Rossini – oživitev starega italijanskega belcanta

GIOACCHINO ROSSINI • Rossini, sin hornista in matere pevke v • • • potujoči družini Pevec v cerkvenem zboru Zaslužek v družinski proračun V Bologni se je učil kompozicijo Pri 18. letih v Benetkah izvedli njegovo prvo opero BUFFO Ta oblika polno zaživi in ugasne z DONIZETTIJEM

GIOACCHINO ROSSINI • Opero BUFFO nasledi VELIKA RESNA OPERA z dramatično vsebino iz slovstva • Oris realnosti – VERIZEM s Puccinijem • Kljub dramatiki ohrani samostojnost in ne preide v GLASBENO DRAMO WAGNER

GIOACCHINO ROSSINI • Prvi operi TANCREDI (teater Fenice, Benetke) in ITALIJANKA V ALŽIRU, 1813 • SEVILJSKI BRIVEC, Rim, 1816 • Od leta 1824 živel v Parizu, vodstveni položaji v italijanskem gledališču • Zadnja opera VILIJAM TELL, po Schilerju

GIOACCHINO ROSSINI • Od l. 1830 užival visoko pokojnino • Pisal komorno glasbo in nabožna dela (STABAT MATER) • Živel v Bologni, ravnatelj konservatorija • v Firencah in nato od l. 1855 odmaknjeno v Parizu kot premožen uživalec kulinaričnih dobrot

SEVILJSKI BRIVEC • Po Beaumarchaisu: grof Almaviva s pomočjo brivca Figara dobi Rosino, ki kot mestna sirota živi pri dr. Bartolu. • 13 ustvarjalnih dni, kliše NEAPLEJSKE OPERE BUFFE • Piše po naročilu • Uporabi odlomke svojih starejših del • 3 -4 opere letno

SEVILJSKI BRIVEC • UVERTURA: prvine OPERE BUFFE: • - nasprotja v gibih, ritmiki, melodiki, • • dinamiki, barvitosti - virtuozna obdelava glasov in orkestra Preprosta melodika - MELODIA SEMPLICE in jasen ritem – RITMO CHIARO Izjemna KARAKTERIZACIJA OSEB ARIE izpisane, brez samovolje primadon

GAETANO DONIZETTI 1797 -1848 • Še bolj plodovit od Rossinija, ok. 70 oper • Živel v Parizu in na Dunaju • Vesele narave, dobrosrčen, po smrti žene • • • umre v blaznosti Dramatična LUCIJA DE LAMMERMOOR, Neapelj, 1835 Komična opera HČI POLKA, Pariz, 1840 DON PASQUALE, Pariz, 1834, z njo konec OPERE BUFFE

GAETANO DONIZETTI • Vplival na mladega VERDIJA • Zgledi po njegovih ansamblih – sekstet v • • LUCII LAMMERMOOR in scena blaznosti, sijajen belcanto Povzel Rossinijev stil, ga izrazno dopolni Model OPERE BUFFO prevesi v TRAGIKO Deležen uspeha velikih primadon Obogatil opero buffo s ČUSTVENOSTJO

GAETANO DONIZETTI • Libreti manjše vrednosti • Orkester nima pomembnejše vloge • Močna melodična izraznost pevskih delov • S tragiko, v katero se prevesi komika, vpliva na naslednike do RICHARDA STRAUSSA

VINCENZO BELLINI 1801 -1845 - Rojen v Neaplju, od 1833 živel v Parizu - Napisal le 10 oper - Nadarjen MELODIK, niti ene komične opere - Prvak romantične TRAGIČNE OPERE - Z LIRIKO postal vzor lepote – kot MOZART - Odlične melodije z IZVIRNO SPREMLJAVO - Zapisoval KOLORATURE - Pevske linije BELCANTA

VINCENZO BELLINI • Pisal za poznavalsko občinstvo • Arpeggirana spremljava je PODREJENA PETJU, nudi le ritmično osnovo • ROMANTIKA SLOGA prikazuje pustolovske izobčence, roparje, cigane, podeželsko idilo, temne strani človeške duše

VINCENZO BELLINI • Opera NORMA in MESEČNICA, obe 1831 • NORMA, plemeniti belcanto, arija Norme – • • “CASTA DIVA” DUET Norme in Adalgise, vzporedne sekste, zgled Bellinijevega belcanta Preprosta spremljava orkestra, godala in “orjaška harfa”, pozneje več pozornosti pihalom

VINCENZO BELLINI • Zadnja opera PURITANCI, Pariz, 1835, sinteza BELLINIJEVEGA sloga • Konec dobe BELCANTA • Prihajajoči VERDI ga ni razvijal naprej, omejil ga je v stilu DRAMMA PER MUSICA

GIUSEPPE VERDI 1813 -1901 • Oče kramar in vaški krčmar v kraju Le Roncole pri Parmi • Mladi Verdi organist, pomoč mecena tovarnarja likerjev • Izobraževanje v Milanu, zasebno šolanje • Poroka z mecenov hčerko, učiteljski poklic

GIUSEPPE VERDI • Uspeh s prvo opero OBERTO v milanski Scali • Družinska tragedija • 1842 nastane NABUCCO, v Babilon pregnani Judje hrepenijo po domovini • Vrsta oper junaških usod v zgodovinsko kostumiranih likih, identifikacija lastne usode

GIUSEPPE VERDI • Gibanje za ZDRUŽITEV ITALIJE, Bourboni • • – Habsburžani Svobodnjaški partiotizem V-E-R-D-I, nacionalna tajna parola: Vittorio Emmanuele Re d’Italia Med letoma 1844 in 1851 napisal 11 oper Leta iskanja novih zamisli v smeri glasbene drame

GIUSEPPE VERDI • Pravi uspeh: RIGOLETTO, 1851 • 1835, TRAVIATA • Sloves v Parizu – SICILJANSKE VEČERNICE, 1867, DON CARLOS (po Schilerju) • Življenje na italijanskem podeželju s pevko Giuseppino Strepponi

GIUSEPPE VERDI • 1859, PLES V MASKAH • 1862, MOČ USODE, prva izvedba v Petrogradu • 1871, AIDA, ob otvoritvi Sueškega prekopa • 1887, OTHELLO (Shakespeare) • 1893, FALSTAFF

GIUSEPPE VERDI • ŽIVLJENJSKO POSLANSTVO: italijanski izraz GLASBENE DRAME • Ni filozofske glasbe, le liki preprostih ljudi • Njegova pot se začne z ROSSINIJEM, DONIZETTIJEM IN BELLINIJEM, se nadaljuje do VERIZMA in moderne dobe

GIUSEPPE VERDI • Vse opere DRAMATIČNA DELA: človeški • • • značaji, položaji, usode, poduhovljenost Značilnosti italijanske spevne opere – prevladuje glasba Ritmična natančnost – RITMO CHIARO (Rossini), pooseblja človeški ritem Nad njim preprosta, izpovedna melodija

GIUSEPPE VERDI • Psihološke podrobnosti – izraz v melodiji in ne v orkestru (Wagner) • Izrazita dramatizacija, skladnost s realizmom 19. stoletja • Psihološka obdelava značajev, brez Wagnerjevega vpliva • Jezik določa RITEM IN PODAJANJE PETJA

GIUSEPPE VERDI • GOVORNO PETJE – Sprechgesang se spremeni v ČISTO MELODKO • Nagnjenost k VERIZMU – svet brez romantičnih utvar in idealiziranja • Družbena kritika • Pretresljive zgodbe • Dramatični slog uresniči v NABUCCU – zgled italijanskemu osvobodilnemu gibanju

GIUSEPPE VERDI • ZBOR SUŽNJEV – NARODNA HIMNA • VERDI – POLITIČNA OSENOST • STIL: operi predhodnikov dodal rastoče FINALE, VELIKE GLASBENE SCENE • Cantabili, romance… • ORKESTRASKA SPREMLJAVA: barvitost, simfoničnost

GIUSEPPE VERDI • LIBRETI: VELIKA SLOVSTVENA DELA • Psihološka prestavitev značajev – izhodišče in vir navdiha za glasbo • Sodelovanje z libretisti – pri OBLIKI VERZA • Glavne osebe spremlja PONAVLJAJOČA SE MELODIJA • UVERTURA, napoved DRAME

GIUSEPPE VERDI • SINTEZA pevske melodije in deklamacije • Vloga TROBIL, SOLISTI, slikanje razpoloženja • Ni mističnih ljubezni, RESNIČNOST • Ljubezenske žrtve ne ODREŠUJEJO (Wagner), smrt vodi v OTOŽNOST • Življenje je bolečina

Obvezni primeri • G. Rossini: – Seviljski brivec, Uvertura, – V. Bellini: – Norma, arija “Casta diva” • Verdi: – Aida: Uvertura