ITALIJANSKA BARONA OPERA J PERI MONTEVERDI Rimska ola

ITALIJANSKA BAROČNA OPERA J. PERI MONTEVERDI Rimska šola Opera v Benetkah C.

OPERNI ZAČETKI - FIRENCE l l l l VPLIVI: Liturgična drama in pesemske igre Šolska drama (zbori, pesmi) Drame s scensko glasbo Pastirske drame Madrigalne komedije Medigre k predstavam - intermezzi

FLORENTINSKA KAMERATA 1580/92 l l l Akademski krog po antičnem vzoru Posnemanje učinkov antične glasbe Monodija – petje ob kitari/lutnji, instrumentih s tipkami G. CACCINI, Evridika, 1600 J. PERI – Dafne, 1598, Evridika, 1600 – – Stile recitativo, general bas Zbori – kot prekinitve recitativa

VSEBINE PRVE OPERE l l l l PASTORALNE DRAME – pastirske igre Grška mitologija Močna čustva Čudeži Čarovnije Presenečenja (manierizem) Dramma per musica, opera ok. 1600

DRAMMA PER MUSICA l PARTITA V DVEH SISTEMIH – – l UVOD – l VOKAL INSTRUMENTAL (ČEMBALO, LUTNJE) FANFARE PROLOG – RECITATIV, PREDSTAVITEV TEMATIKE (suhi recitativ)

CLAUDIO MONTEVERDI l l l Vplivi: MADRIGAL – instrum. spremljava Disonanca – nosilka dramatike Napetosti – približevanje KANTATI in OPERI BALETNI VLOŽKI (vpliv francoskega baleta) OPERE: ORFEJ 1607, ARIADNA – 1608 KRONANJE POPEJE - 1642

OPERA – VPLIV NA RAZVOJ OBLIK SIMFONIJA l UVERTURA l ARIJA l RECITATIV l KANTATA l PASIJON l

CILJI MONTEVERDIJEVE OPERE l l l l MITOLOŠKE ZGODBE IDEALIZIRANJE ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA PRIKAZOVANJE ŽIVLJENJSKIH RESNIC ČLOVEŠKI OBČUTKI, AFEKTI Beseda vodi glasbo Melodija - nosilka duševnih stanj Inštrumentarij dobi izrazno vlogo

ZNAČILNOSTI SLOGA l l l Stile recitativo – pripovedujoče, vodi v Stile espressivo in Stile rappresentativo – uprizarjajoči – – – Prikaz dejanj in čustev Svoboda disonance Raba tonalitet – delitev po značilnostih: g-molžalost, F- dur-veselje…

MONTEVERDIJEVA OPERA l l l RECITATIVI ARIJE DUET MADRIGALNI SESTAVI PLESNE TOČKE Temelji recitativni ariji, dvodelni ariji in ariji da capo

Monteverdijeva opera l l l Orkestralni nastopi: UVERTURA RITORNELI Kot KONTRASTI RECITATIVU VLOGA ORKESTRA – – Opisovanje prizorov, pozavne-smrt, regal-duše umrlih, orgle-Orfej, godala-spanje Uvertura – podzemlje….

Monteverdijeva harmonija l l l SVOBODNA RABA DISONANCE IN DINAMIKE SVOB. RABA ČETVEROZV. in PETEROZV. ZMANJŠANE SEPTIME ZVEČANE KVINTE MODULACIJE – efekti, Kronanje Popeje VZOR oblikovanja karakterja in strasti

OPERA V RIMU – 1. pol. 17. st. l l l Iz Firenc v Rim, Benetke, Neapelj NOVOSTI: recitativ z izrazitejšo MELODIČNO LINIJO UVERTURA, kasneje tip francoske in italij. Vpliv na Scarlatijevo in Lullyjevo uverturo BALET Stefano Landi, Luigi Rossi, A. Stradella

OPERA V RIMU l l l NOVOSTI: humornost, KASTRATI Zametki OPERE COMIQUE Recitativo secco (čb) Recitativo accompaniato (ork. ) ZBORI, polifonija, personifikacija pojmov VPLIVI: duhovna opera, opera buffa, oratorij, Mozart in Rossini

OPERA V BENETKAH l l Monteverdi – 1613, kapelnik pri sv. Marku Dela po naročilu, zgod. motivi, fantastika 1637 – prvo javno gledališče Opera , potreba nižjih slojev, komične figure – – Kopičenje scenskih efektov Zmanjšanje orkestra in zbora Orkester: godala, pihala, ukinitev zbora Solisti: dueti, terceti, kvarteti

OPERA - NAČIN ZABAVE l l l l Melodika BEL CANTA Razvija se ARIOZNOST Recitativ – označuje osebe, generalbas SINFONIJE – operne predigre, akord. – hom. LIBRETO – GLASBA, dramatika Spremljavo določa kapelnik Francesco Cavalli, C. Monteverdi