Internet kot infrastruktura znanstvenega informiranja Spletna informacijska orodja

Internet kot infrastruktura znanstvenega informiranja Spletna informacijska orodja: zbirke e-verzij tiskanih revij, spletni seznami kazalcev in iskalniki, spletni portali, digitalna knjižnica. Jure Dimec, Inštitut za biomedicinsko informatiko MF jure. dimec@mf. uni-lj. si april 2007

Spremembe, ki jih je vpeljal splet (WWW) v Spremenjen dostop do dokumentov. v v Prehod od bibliografskih zapisov do polnih dokumentov kot nosilcev informacij. Prehod od tiskanih dokumentov k e-dokumentom. Prehod od lokalno dostopnih informacijskih virov k omrežnim informacijskim virom (s spletom kot osnovno infrastrukturo). Prišli smo v situacijo, ko pozicija dokumenta ni več pomembna – način dostopa je vedno preko omrežja.

Spremembe, ki jih je vpeljal splet (WWW) v Spremembe v načinih objavljanja. v v v Spletni standardi in orodja so skrajno poenostavili objavljanje in razširjanje objavljenega. Vedno bolj se zavedamo, da je naravna oblika (znanstvenega) dokumenta hipertekstna in multimedijska. E-dokumenti so dosegli nove izrazne možnosti v primerjavi s klasičnimi dokumenti na papirju.

Spremembe, ki jih je vpeljal splet (WWW) v Spremembe v urejanju dokumentov pri gradnji in delovanju informacijskih orodij v v Urejati dokumente največkrat pomeni urejati kazalce na dokumente in opise dokumentov. Odkrivanje dokumentov in njihovo indeksiranje ob gradnji zbirk poteka avtomatsko, predvsem pri nespecializiranih informacijskih orodjih. Dva osnovna organizacijska modela nespecializiranih informacijskih orodij: spletna kazala in spletne zbirke. Dva izpeljana organizacijska modela specializiranih informacijskih orodij: spletni portali in (kooperativni) spletni katalogi.

Spremembe, ki jih je vpeljal splet (WWW) v Spremembe v odnosu do dokumentov v v V javnih zbirkah so kvalitetni dokumenti pomešani s smetmi. Nespecializirana spletna informacijska orodja nimajo neposrednega načina zagotavljanja kvalitete in verodostojnosti dokumentov. Staro pravilo, da založnik zagotavlja kvaliteto in verodostojnost dokumenta, ni več uporabno: največji del dokumentov nima klasičnega založnika. Vsakdo si mora vzpostaviti svoj sistem ad-hoc pravil in intuicije za odločanje o kvaliteti.

Spremembe, ki jih je vpeljal splet (WWW) v Spremembe v odnosu avtorjev do dostopnosti njihovih dokumentov v v Spletna objava še vedno ne prinaša istih ugodnosti kot objava na papirju, vendar je trend objavljanja jasen: od papirnih k e-dokumentom. Število avtorjev, ki postavijo svoje dokumente (tudi) na splet, izrazito narašča. Ustanove, večinoma akademske, prevzemajo odgovornost za organiziranje in spletno dostopnost dokumentov, ki nastanejo pri njih. Skupno ime za to “gibanje” je Odprti arhivi (Open archives).

Digitalizacija klasičnih nosilcev informacij v v Večina velikih založnikov znanstvene literature ponuja na spletu tudi zbirke svojih revij v e-obliki. Izredno dragocen vir informacij, vendar drag. Za svoje uporabnike dostop običajno omogočijo konzorciji knjižnic. Pri nas konzorcij pod vodstvom CTK (v njem je tudi CMK) spomladi 2007 omogoča dostop do e-verzij 2886 različnih znanstvenih revij s polnimi besedili člankov (portal Uni-lj, ureja CTK), v e-verzij 1169 revij s področja biomedicine (portal CMK), v 11. 000+ revij z bibliografskimi podatki. v v Predvsem revije založbe Elsevier Science Publishers – zbirka Science Direct ter Kluwer, Springer. Link in Emerald.

Zbirke strokovnih revij Science Direct dostopen na naslovu http: //www. ctk. uni-lj. si Uporaba zastonj z omrežnih naslovov ljubljanske univerze.

Zbirke strokovnih revij

Zbirke strokovnih revij

Zbirke e-revij s prostim dostopom v v Narašča število e-revij, ki so na spletu na voljo zastonj. Nekatere so že izvorno v e-obliki “born digital”, druge pa izdajajo manjši založniki, ki si še iščejo svojo poslovno nišo. Nekateri veliki založniki spročajo dostop do svojih e-revij po preteku določenega obdobja po izidu. Razlog za tako “velikodušnost” je rastoči pritisk raziskovalne javnosti.

Zbirke e-revij s prostim dostopom

Zbirke e-revij s prostim dostopom

Zbirke e-revij s prostim dostopom Primer revije, ki obstaja samo v e-obliki (BMC Blood Disorders) in nekomercialne založbe, ki deluje izključno po načelu prostega dostopa (Bio. Med Central)

Zbirke e-revij s prostim dostopom

Zbirke e-revij s prostim dostopom

Spletni portali 1. tip: vsebina združena iz različnih plačljivih virov, nadgrajena in medsebojno povezana. v večinoma zanesljive informacije, veliko vloženega dela, komercialni ponudniki. 2. tip: zbrani kazalci na spletne vire. v včasih manj zanesljive informacije, manj vloženega dela, nekomercialni ponudniki.

Spletni portali 3. tip: Gradijo ga institucije (večinoma ameriške), ki z “informiranim pacientom” največ pridobijo: v vladne zdravstvene agencije in velike klinike. Izvor in vrsta informacij: v v v izključno zanesljive informacije, informacije nastale v teh institucijah, referenčna literatura (zdravstvene enciklopedije, farmakopeje. . ).

Spletni portali: 1. tip MD Consult v Gradi združenje medicinskih založnikov pod vodstvom Elsevier Science. v Nudi informacije iz številnih recenziranih virov: v v založniki, medicinska združenja, ameriške vladne agencije. Spletni dostop: http: //www. mdconsult. com/

Spletni portali: MD Consult Del seznama knjig, ki je rezultat iskanja z iskalno zahtevo “aspirin IN myocardial infarction”

Spletni portali: MD Consult Kazalo knjige s kazalci na strani, in del strani, kjer vsebina ustreza iskalni zahtevi s prejšnje prosojnice.

Spletni portali: MD Consult Iskanje po člankih v revijah, ki jih vključuje Medline. Iskanje se prenese na Medline, MDConsult pa omogoča dostop do polnih člankov.

Spletni portali: MD Consult Del kazala tematik in institucij, ki so prispevale praktična navodila za izvajanje medicinske prakse.

Spletni portali: MD Consult Specializirane tematske zbirke informacij – kratek pregled in kazalci na relevantne dokumente. Del seznama tem.

Spletni portali: MD Consult Specializirane tematske zbirke informacij – izseki dokumenta na temo atrijska fibrilacija (1/2)

Spletni portali: MD Consult Specializirane tematske zbirke informacij – izseki dokumenta na temo atrijska fibrilacija (2/2)

Spletni portali: MD Consult Zbirke preglednih člankov o aktualnih kliničnih temah.

Spletni portali: MD Consult Zbirke preglednih “člankov” o kliničnih temah. Vključeni so povzetki strokovnih debat z avtorji posameznih delov preglednega “članka”.

Spletni portali: MD Consult Del kazala zbirke podatkov o zdravilih, njihovem farmakološkem delovanju in rabi.

Spletni portali: MD Consult Članek o Aspirinu se začne z geografsko umeščenim seznamom komercialnih imen.

Spletni portali: 2. tip v v Clini. Web Gradi Oregon Health & Science University. Kazalci na javne spletne medicinske vire indeksirani z deskriptorji tezavra Me. SH. Z navigacijo po hierarhiji deskriptorjev istočasno v v v pridemo do kazalcev na spletne vire in sprožimo iskanje po Medline. Spletni dostop: http: //www. ohsu. edu/cliniweb/index. html

Spletni portali: Clini. Web

Spletni portali: Clini. Web

Spletni portali: 3. tip v v National Institutes of Health, Health Information http: //www. nih. gov/ v Informacije iz NIH in ostalih vladnih zdravstvenih agencij. v Informacije namenjene zdravnikom in laikom; zelo kvalitetne. v Učinkovita povezava na Medline. Plus, portal s podobnimi značilnostmi. Portal Klinike Mayo http: //www. mayoclinic. com/ v Zelo kvalitetne in številne informacije namenjene laikom.

Portal Klinike Mayo: del seznama kazalcev na dokumente o boleznih in bolezenskih stanjih

Portal Klinike Mayo

Organizacija dokumentov na Internetu v v Prevladujoč nosilec informacij na Internetu je dokument in ne njegov bibliografski nadomestek. Omrežna informacijska orodja urejajo in nudijo dostop do dokumentov in ne bibliografskih nadomestkov.

Organizacija dokumentov na Internetu v v Internet in še posebej WWW omogoča ponudbo in uporabo zelo različnih podatkovnih tipov. Dokument je vsak samostojno dostopen informacijski objekt: v v v članek, monografija, domača stran osebe ali inštitucije, seznam kazalcev na dokumente, rezultati poizvedbe…

Organizacija dokumentov na Internetu v v Organiziranje dostopa do dokumentov večinoma ne predvideva zbiranja dokumentov na enem mestu - v zbirki dokumentov. Organiziranje dostopa do dokumentov večinoma pomeni zbiranje v v v kazalcev na dokumente in vsebinskih opisov dokumentov. Kazalci na dokumente zbrani v informacijskem orodju (iskalniku), dokumenti večinoma nameščeni na strežnikih avtorjev.

Organizacija dokumentov na Internetu v v Dokument je najmanj ena samostojna datoteka. Vsak nebesedilni element multimedijskega dokumenta je samostojna datoteka. V dokumentu, prikazanem na uporabnikovem zaslonu, so lahko zbrani strukturni elementi, ki izvirajo z različnih strežnikov v omrežju. Problemi avtorskega prava niso zadovoljivo rešeni.

Organizacija dokumentov na Internetu v Dva prevladujoča načina organizacije dokumentov na Internetu (spletu): v v seznami kazalcev na dokumente, zbirke kazalcev na dokumente.

Seznami kazalcev na dokumente Prednosti seznamov kazalcev: v v v dokumenti urejeni po nekem kriteriju, npr. vsebinskih kategorijah, kar olajšuje iskanje, večinoma vsebujejo netrivialne dokumente, manjša možnost multiplikatov… Pomanjkljivosti seznamov kazalcev: v velik vložek intelektualnega dela pri gradnji, relativno majhna količina dokumentov, neažurnost. . .

Spletni seznami kazalcev so postali izrazito komercialno usmerjeni in imajo zelo omejeno uporabno vrednost za znanstveno informiranje.

Spletni seznami kazalcev so deloma še uporabni za informiranje laične javnosti.

Zbirke kazalcev na dokumente v v Največje spletne zbirke kazalcev na dokumente in njihovi iskalniki omogočajo iskanje po milijardah dokumentov. Google trdi (25. 4. 2005): Searching 8, 058, 044, 651 web pages v Največji: Google: Altavista: Ask: http: //www. google. com/ http: //www. altavista. com/ http: //www. ask. com/

Iskalniki na spletu v v v Dobro izpeljano - gradnja zbirke: zbiranje podatkov z avtonomnimi programskimi agenti (robots, spiders, crawlers, worms…), avtomatsko indeksiranje dokumentov

Gradnja zbirke z avtonomnimi programskimi agenti

Nevsebinsko znanje o dokumentih v Poleg krnov besed in besednih zvez roboti zbirajo tudi nekatere druge informacije o dokumentih: v v v zvišujejo pomen besedam iz naslovov, besedam iz hipertekstnih sider, besedam pri vrhu strani, besedam v mastnem, poševnem tisku… Zanimiv način dodatnega vrednotenja dokumentov predstavlja Page. Rank (iskalnik Google).

Nevsebinsko znanje o dokumentih Page. Rank: v Če avtor nekega spletnega dokumenta postavi kazalec na drug dokument, to običajno pomeni, da ceni njegovo vsebino. v Dokumenti, na katere kaže (jih “citira”) mnogo drugih dokumentov, dobijo v zbirki višjo vrednost (višji Page. Rank). v Ta vrednost se še poveča, če na ta dokument kažejo dokumenti z visokim Page. Rank-om.

Iskalniki na spletu Slabše izpeljano - iskalni vmesniki: v iskalni vmesnik vzpodbuja kratke iskalne zahteve (1 -3 besede) - posledica slabše rangiranje poiskanih dokumentov, v iskalni vmesnik vzpodbuja uporabo logičnih operatorjev in ne opisovanja informacijskih potreb v naravnem jeziku - posledica so logične napake.

Uporabnost za znanstveno informiranje v v v enostavne, vsebinsko dobro definirane iskalne zahteve (npr. ime in priimek), ali iskalne zahteve s čimvečjim številom dobro premišljenih ključnih besed, nujna velika kritičnost pri presoji kvalitete in zanesljivosti dokumentov.

Splošna navodila za iskanje s spletnimi iskalniki v v Prepričaj se o privzeti vrednosti operatorjev IN in ALI (Google: privzeta vrednost je IN). Uporabljaj iskanje besednih zvez kadarkoli gre za večbesedne strokovne termine. Poskušaj sestaviti iskalno zahtevo s čimbolj ozkimi in natančnimi izrazi; če ne gre, nastavi operator ALI in napiši čimveč sinonimov in skoraj sinonimov.

Digitalna knjižnica v v Zbirka e-dokumentov in inštitucija, ki jo ureja, dokumenti namenjeni rabi preko rač. omrežja, načelo virtualnosti: brez prostorskih in časovnih omejitev, Internet in splet nista digitalni knjižnici.

Digitalna knjižnica Dobra d-knjižnica je specializirano inf. orodje: v v običajno je vsebinsko ali geografsko omejena (na strokovno področje ali produkcijo akademske inštitucije), ni omejena glede oblike dokumentov, vključuje le zaupanja vredne in stabilne dokumente, uporablja dobra iskalna in prikazovalna orodja.

Digitalna knjižnica v Pogosto vsebuje dokumente za katere velja bolj sproščena zaščita avtorskih pravic: v v raziskovalna poročila, predtiski (preprinti), magisteriji, doktorati… ali pa je uporabo treba plačati: v e-verzije klasičnih raziskovalnih revij.

Primeri: NDLTD v v v NDLTD Networked Digital Library of Theses and Disertations, začetek 1996. Na začetku: magistrske in doktorske disertacije, branjene na ameriških univerzah (letno v ZDA 40. 000 doktoratov, 160. 000 magisterijev). Danes več kot polovica sodelujočih izven ZDA.

Primeri: NDLTD v v v Prvotni načrt: do leta 2000 na leto 100. 000 enot v e-obliki. V resnici počasnejše, vendar stabilno naraščanje. Od leta 1997 nekatere univerze zahtevajo elektronsko obliko dizertacije kot pogoj za prijavo k zagovoru.

Primeri: ETD-mf v v Prvi poskus zbirke e-verzij magisterijev in doktoratov pri nas. V pilotski fazi so sodelovale Medicinska fakulteta, Filozofska fakulteta in Oddelek za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko. Razvoj po načelih NDLTD. Dostop: http: //www. mf. uni-lj. si/ETD-mf/

Kaj je gradivo za d-knjižnico? v Potekata dve veliki vzporedni akciji: v v digitalizacija vsebine velikih knjižnic z milijoni enot gradiva, gradnja velikega števila majhnih d-knjižnic, večinoma v akademskem okolju, z unikatnim, globalno zanimivim, le lokalno dostopnim gradivom. Pomembno je, da se bosta akciji dopolnjevali. Ni več nepremagljivih tehničnih in finančnih ovir za gradnjo d-knjižnic, ki bi po velikosti presegale največje klasične knjižnice.

Začetek gradnje zelo velikih d-knjižnic v v Zasnove zelo velikih d-knjižnic že obstajajo. Primer: Making of America v v v Skupni projekt Cornell in Michigan University, digitalizacija gradiva, ki ilustrira razvoj ZDA od nastanka do konca 19. stoletja, privatno financiranje, javen dostop, zelo različni tipi gradiva: knjige, časopisni članki, slike, zemljevidi. . . velikost konec 2005: Uni. Michigan – 3. 600. 000 strani, Cornell – 910. 000 strani.

Začetek gradnje zelo velikih d-knjižnic v v Začetek izvedbe projektov, ki za nekaj redov velikosti presegajo obstoječe d-knjižnice. Million Book Project: v v v Mednarodni projekt (ZDA, Kitajska, Indija, Egipt), pod vodstvom Carnegie Mellon University. Cilj: d-knjižnica z 1 milijonom knjig v l. 2007 (~ 250. 000 strani). November 2005: digitaliziranih že 600. 000 knjig! 22 centrov za digitaliziranje v Indiji, 18 centrov na Kitajskem (v brezcarinskih conah), večje število ameriških akademskih knjižnic, javno in privatno financiranje, javen dostop.

Začetek gradnje zelo velikih d-knjižnic Google Book Search v Konzorcij: Google, univerze Harvard, Michigan, Stanford, Oxford in Newyorška javna knjižnica. v Cilj: digitalizacija gradiva v teh knjižnicah, zaenkrat je načrtovanih 10, 5 milijona e-knjig! v Postopek: najprej digitalizacija in gradnja zbirk, potem pogajanja z nosilci avtorskih pravic. v Spomladi 2006: 5 združenj založnikov toži Google; izid še nejasen. v Privatno financiranje, omejen javen dostop.

Začetek gradnje zelo velikih d-knjižnic The Open Content Alliance v Konzorcij večjega števila akademskih knjižnic in založnikov, vključno z Microsoft Corp. in Yahoo. v Cilj: digitalizacija gradiva, ki ni več pod zaščito materialnih avtorskih pravic. v Potencialno še precej večja d-knjižnica kot Google Book Search, v javno in privatno financiranje, javen dostop.

Zelo velike d-knjižnice. Posledice? v v Omenjeni projekti zelo velikih d-knjižnic lahko začasno tudi propadejo, vendar je trend jasen: srednjeročno lahko pričakujemo večji del človeškega znanja javno dostopen, brez geografskih omejitev, takoj, ko je potrebno. Posledice za intelektualno stanje človeštva so neocenljive. Nekateri sociologi postavljajo vpliv zelo velikih d-knjižnic na isti nivo z iznajdbo pisave in iznajdbo tiska.

Standardi, ki pospešujejo gradnjo d-knjižnic v v v Ob teh megalomanskih projektih ne smemo pozabiti, da zelo veliko gradiva ni v velikih knjižnicah. K svetovni zakladnici znanja lahko odločilno prispevajo tudi majhne d-knjižnice z lokalnim, unikatnim gradivom. Za razvoj teh d-knjižnic so posebno pomembni standardi, ki se ukvarjajo s v v strukturami za shranjevanje metapodatkov o dokumentih v digitalnih knjižnicah, in povezovanjem digitalnih knjižnic.

Standardne strukture metapodatkov v Vsako informacijsko orodje mora poznati metapodatke o dokumentih, do katerih omogoča dostop. V omrežnem okolju je vrednost metapodatkov bistveno večja, če so zapisani na standarden način. Standardna struktura metapodatkov lajša njihovo razumevanje, omogoča njihovo izmenjevanje, koordinacijo infomacijskih orodij…

Standardne strukture metapodatkov v Standardne knjižničarske strukture metapodatkov (MARC in izpeljanke) ne pridejo v poštev, ker v v so preobsežne, pravila za njihovo uporabo in razumevanje metapodatkov so mnogo prezapletena, zahtevajo knjižničarskega strokovnjaka. Standardne knjižničarske strukture odpadejo zaradi v v velikega števila dokumentov v d-knjižnicah in dinamičnosti spletnega okolja.

Standardne strukture metapodatkov v v V zadnjih letih je v izrazitem vzponu standard Dublin Core (DC). Ime ima po Dublinu, Ohio, kjer je bil prvič predlagan. Omogoča enostaven opis dokumenta, ki ga zlahka naredi neknjižničar, lahko tudi avtor dokumenta. Večina informacijskih orodij, povezanih z dknjižnicami v zadnjih letih kot minimalni nabor metapodatkov predvideva DC.

Standardne strukture metapodatkov v v 15 osnovnih elementov DC. Vsi so neobvezni. title creator contributor subject date description publisher language format identifier relation coverage rights source type

Standardi za izmenjavo metapodatkov Dilema pri gradnji digitalnih knjižnic: v Velike, centralizirane d-knjižnice? v Prednosti: v v v lažje uvajanje standardov, en iskalni vmesnik do velikega števila dokumentov. Slabosti: v težave pri zbiranju dokumentov, ki nastajajo drugje.

Standardi za izmenjavo metapodatkov Dilema pri gradnji digitalnih knjižnic: v Majhne, lokalne d-knjižnice? v Prednosti: v v v organiziranje in vzdrževanje zbirk tam, kjer dokumenti nastajajo, velika motivacija. Slabosti: v v heterogene strukture zbirk, zaradi nekompatibilnosti d-knjižnic ni mogoče izdelati učinkovitega enotnega (virtualnega) iskalnega vmesnika.

Standardi za izmenjavo metapodatkov Izhod v Ohraniti prednosti lokalne gradnje majhnih dknjižnic. v Dogovoriti se za standardni nabor metapodatkov v lokalnih knjižnicah (Dublin Core). v Dogovoriti se za standardni način zbiranja metapodatkov iz lokalnih d-knjižnic. v Zgraditi centralizirane iskalnike po tako zbranih metapodatkih s kazalci na dokumente na izvornih lokacijah.

Standardi za izmenjavo metapodatkov v Standard, ki to omogoča, je nastal v okolju, ki pospešuje gradnjo lastnih odprtih zbirk dokumentov na akademskih institucijah Open Archives Initiative (OAI). Standard se imenuje OAI-PMH (Protocol for Metadata Harvesting). Uporaba standarda v zadnjih letih zelo narašča.

Standardi za izmenjavo metapodatkov Lokalne d-knjižnice odprejo dostop do metapodatkov o svojih dokumentih v skladu z OAI-PMH Ponudniki storitev zberejo te metapodatke in zgradijo iskalnike