Informacijo lahko razumemo e prepoznamo in razumemo podatke

Informacijo lahko razumemo, če prepoznamo in razumemo podatke, s katerimi je informacija predstavljena. Za primer si vzemimo stavek: “Ventilator povzroča 34 decibelov. ” Vsi te informacije ne bodo razumeli, saj je pomen, ki jih pripisujemo podatkom odvisen od predznanja in okolja. Tisti ki pa bodo to informacijo razumeli pa bodo izvedeli: 1. Da je govor o glasnosti ventilatorja 2. Da je ventilator dokaj tih 3. Da se številka 34 nanaša na fizikalno enoto decibel

Pri posredovanju informacije moramo upoštevati tudi: 1. da moramo uporabiti znano obliko podatkov 2. da jih moramo nanizati v uporabniku pravilno kombinacijo(npr. : pri ljudeh je pomembno, da informacijo posredujemo v naslovniku znanem jeziku).

NAČINI KODIRANJA 0 I 000 III 00 I 00 I 00 Poznamo dva načina kodiranja podatkov: 1. Analogno (zvezno) 2. Digitalno (diskretno) Za primer si lahko vzamemo uro Analogna ura Digitalna ura

Prednosti digitalne pred analogno tehnologijo so: 1. enostaven prenos podatkov brez popačenj 2. natančnost signala je poljubna 3. enostavno shranjevanje podatkov 4. enostavna strojna oprema

Kodiranje podatkov pri računalniku I 00 III 00 I 0000 III 00 II 000 Računalnik ne razume črk, temveč le zaporedja ničel in enic ali dveh stanj; vklopljeno in izklopljeno. Ta sistem se imenuje dvojiški ali binarni. Ta dva stanja pri računalniku uravnavajo tranzistorji ki jih lahko primerjamo s stikali, le da so tranzistorji mnogo manjši. Tranzistorji so sestavni del mikroprocesorjev.

Če želimo podatke obdelovati z računalnikom, jih moramo pretvoriti v računalniku razumljivo kodiranje. Ena ničla oz. enica pomeni en bit. En zlog pa je sestavljen iz 8 ničel in enic (byte).

1. Kodiranje števil Števila v desetiškem številskem sestavu pretvorimo v dvojiška. Za primer pretvorimo število 8: 8÷ 2 = 4+0 4÷ 2 = 2+0 2÷ 2 = 1+0 1÷ 2 = 0+1 Še nekaj primerov: 0 1 2 3 4 5 6 7 0000 0001 0010 0011 0100 0101 0110 0111

2. kodiranje znakov Če želimo na računalniku delati tudi z besedilom moramo kodirati tudi črke (znake). Pri kodiranju uporabljamo standard ASCII (American Standard Code for Information Interchange), ki ga sestavlja 256 znakov. En znak sestavlja 8 bitov, kar je en zlog (byte). Primer: ZNAK DVOJIŠKA KODA A 01000001 a 01100001 DESETIŠKA KODA 65 97

3. Kodiranje grafike Računalniški zaslon je razdeljen na slikovne pike ali piksle. Tudi barve so kodirane s zlogi ničel in enic. Primeri: BELA MODRA RUMENA 111 011 110 RDEČA 010

4. Kodiranje zvoka Poznamo 2 vrsti kodiranja zvočnega zapisa. Prvi način je valovni zapis (kvalitetnejši zvok- tudi govor) Drugi način je MIDI (Musical Instrumental Digital Interface). V MIDI zvočnem kodiranju so zapisani višina, trajanje in barva tonov.