IGRA PREDOLSKEGA OTROKA RAZVOJNA PSIHOLOGIJA II 4 VAJA

IGRA PREDŠOLSKEGA OTROKA RAZVOJNA PSIHOLOGIJA II 4. VAJA

IGRA je POSEBNA VRSTA odsotnost posledic alternativna stvarnost notranja motivacija DEJAVNOSTI namernost usmerjenost na predmete

zaznavnogibalne spretnosti socialni razvoj informacije o predmetih IGRA čustveni razvoj govorni razvoj vzročno posledični odnosi Fleksibilnost mišljenja, reševanje problemov ustvarjalnost konkretno simbolno

VRSTE IGRE …SOCIALNA IGRA: Ä Stopnje v razvoju socialne igre: Äbrez udeležbe Äopazovalna igra Äsamostojna igra Ävzporedna igra Äasociativna igra Äsodelovalna igra

VRSTE IGRE …FUNKCIJSKA IGRA: Ä preizkuša zaznavno-gibalne funkcije (zaznavno-gibalna igra) ter hkrati manipulira s predmeti (raziskovalna igra) Ä vezana na stvarne in oprijemljive značilnosti predmetov

VRSTE IGRE …KONSTRUKCIJSKA IGRA: Ä povezuje in sestavlja posamezne prvine igrače in gradi konstrukcijo Ä med delom in igro Ä razvoj načrtovanja

VRSTE IGRE …IGRA S PRAVILI: Ä otrok sprejme vnaprej postavljena pravila in se jim prilagodi

VRSTE IGRE …SIMBOLNA IGRA: Ä dramska igra, igra pretvarjanja, igra » kot da « Ä otrok reprezentira predmet, osebo, pojav ali dejanje Ä povezanost s kognitivnim razvojem Ä vključuje tudi igro vlog in socio-dramsko igro

RAZVOJ POSAMEZNIH VRST IGRE SOCIALNA IGRA Ä Do 4. leta starosti že vse vrste socialne igre. Ä M. B. Parten: vrste socialne igre si v razvoju sledijo zaporedno. Ä Rezultati kasnejših študij: Äosamljena igra ni nujno najenostavnejša vrsta igre: lahko predstavlja kognitivno kompleksno dejavnost in/ali odraža preferenco za samostojno igro.

RAZVOJ POSAMEZNIH VRST IGRE FUNKCIJSK A IGRA Ä Razvojno najmanj zahtevna. Ä Prva vrsta igre, ki se pojavi v razvoju. Ä Opazna že v 1. mesecu življenja otrok. Ä V 1. letu življenja prevladujoča vrsta igre. Ä Od 2. leta dalje v celotnem predšolskem obdobju postopno upada, a ne izgine.

RAZVOJ POSAMEZNIH VRST IGRE KONSTRUKCIJSK A IGRA Ä Okoli 18. meseca starosti. Ä V predšolskem obdobju ostaja njen delež razmeroma stabilen. Ä Ni manj kompleksna kot simbolna.

RAZVOJ POSAMEZNIH VRST IGRE IGRA S PRAVILI Ä Od 3. leta starosti dalje. Ä Nato njena pogostost narašča. Ä Najpogostejša vrsta igre med oš-otroki, mladostniki in odraslimi.

RAZVOJ POSAMEZNIH VRST IGRE SIMBOLNA IGRA Ä Enostavne oblike po 1 letu starosti. Ä V obdobju malčka in celotnem predšolskem obdobju narašča njen delež glede na ostale vrste igre; kompleksnost in izdelanost SI.

RAZVOJ POSAMEZNIH VRST IGRE SIMBOLNA IGRA Ä Imitacija (neposredna, odložena) Ä Razvoj igre vlog in sociodramske igre ÄPosnemalna prvina igre ÄDomišljijska prvina igre Ä SI od 7. leta dalje upada

TRANSFORMACIJE V SIMBOLNI IGRI PREDMETNA TRANSFORMACIJA PREDSTAVNA TRANSFORMACIJA (1) Animacija (1) Predmetni realizem (2) Materializacija oz. konkretizacija (3) Pripisovanje lastnosti oz. značilnosti (4) Substitucija (2) Pripisovanje lastnosti namišljenemu predmetu (3) Pripisovanje situacije (4) Pripisovanje vlog

PREDMETNA TRANSFORMACIJA Animacija: Ä Otrok neživim predmetom pripisuje značilnosti živih bitij. Ä na primer: plišastega medvedka pokrije in ga položi v posteljico

PREDMETNA TRANSFORMACIJA Materializacija oz. konkretizacija: Ä Otrok materializira (konkretizira) namišljeni predmet, ki je funkcionalno povezan z realnim predmetom. Ä na primer: iz skodelice pije (namišljeno) kavo

PREDMETNA TRANSFORMACIJA Pripisovanje lastnosti oz. značilnosti: Ä Otrok pripisuje obstoječemu ali namišljenemu predmetu lastnosti, ki so funkcionalno povezane z resničnim oz. dejanskim predmetom. Ä na primer: natrga si papir, ki predstavlja rezance in reče: “Mmm, kako so rezanci dobri. ”

PREDMETNA TRANSFORMACIJA Substitucija: Ä Otrok daje predmetu novo identiteto. Ä na primer: z desko (ki predstavlja kladivo) tolče po žeblju

PREDSTAVNA TRANSFORMACIJA Predmetni realizem: Ä Otrok se igra z namišljenim predmetom; ta ni podoben predmetu, ki ga v realnosti ima. Ä na primer: plišastega medvedka pokrije in ga položi v posteljico ter reče: “Zdaj moraš pa spati, ker si utrujen. ”

PREDMETNA TRANSFORMACIJA Pripisovanje lastnosti namišljenemu predmetu: Ä Otrok pripisuje določene lastnosti oz. značilnosti predmetu, ki ne obstaja. Ä na primer: iz (namišljene) skodelice pije (namišljeno) kavo in reče: “O, kako je sladka!”

PREDMETNA TRANSFORMACIJA Pripisovanje situacije: Ä Otrok se pretvarja, da obstaja neka zamišljena situacija. Ä na primer: otroci se v (namišljenem) avtobusu peljejo v (namišljeno) trgovino; ko prispejo, eden reče: “Zdaj smo pa v trgovini. ”

PREDMETNA TRANSFORMACIJA Pripisovanje vlog: Ä Otroci v igri prevzamejo različne vloge. Ä na primer: “Jaz bom mamica in bom skuhala kosilo, ti boš pa otrok in bomo potem skupaj jedli. ”

IGRAČE STRUKTURIRANOST igrače = stopnja njene določenosti in izdelanosti REALISTIČNOST igrače = stopnja njene podobnosti z dejanskim predmetom

IGRAČE Malčki in mlajši predšolski otroci za razvojno zahtevnejše ravni simbolne igre potrebujejo bolj realistične in bolj strukturirane igrače. Starejši predšolski otroci zmorejo simbolno igro (vključno z igro vlog) tudi z manj strukturiranimi in realističnimi igračami ter celo brez igrač – igrače nadomeščajo z gestami in govorom.

IGRAČE Barbara (2; 6) se pretvarja, da je mama. Pogleda v voziček, v katerem leži medvedek in reče: “Potrebujem dojenčka. ” Nato poišče igračo dojenčka (visoko R igračo). Rok (7) se pretvarja, da je prodajalec. Iz blagajne vzame namišljen denar ter s kretnami ponazori štetje denarja. Namišljen denar nato ponudi namišljenemu kupcu in reče: “Tukaj imate drobiž. ”

OPAZOVANJE IGRE • vrste igre, vsebina, obnašanje, govor, igrače, . . . , vedno je pomemben kontekst! • perspektiva opazovalca: le opazuje – se vključi (namen!)

OPAZOVANJE IGRE • okolje: naravno (spontane oblike vedenja) – eksperimentalno (kontrola) • pomemben predhoden načrt: predmet opazovanja, udeleženci, trajanje in enota opazovanja, vzorec vedenja

OPAZOVANJE IGRE • sodi med manj objektivne raziskovalne metode: pristranost opazovalca (védenje o igri, pojmovanje vedenja kot (ne)ustreznega), vpliv preko reakcij in neverbalnega obnašanja, v ocenjevanju in kodiranju • zanesljivost in veljavnost

POROČILO • Naslov: Igra predšolskega otroka • Povzetek

POROČILO 1. Uvod • • • opredelitev igre pomen igre za otrokov razvoj vrste igre in njihov razvoj (poudarek!: simbolna igra) igrače v igri opazovanje otroške igre Namen vaje je s pomočjo opazovanja igre predšolskega otroka prepoznati ravni predmetne in predstavne transformacije v otrokovi simbolni igri.

POROČILO 2. Metoda • Udeleženci – spol in starost opazovanega otroka – število, spol in starost soigralcev • Pripomočki: – shema avtorice V. C. Mc. Loyd (predmetne in predstavne transformacije)

PREDMETNA TRANSFORMACIJA Animacija Otrok neživim predmetom pripisuje značilnosti živih bitij. Materializacija oz. konkretizacija Otrok materializira namišljen predmet. Pripisovanje lastnosti oz. značilnosti Otrok obstoječemu ali namišljenemu predmetu pripisuje lastnosti, funkcionalno povezane z dejanskim predmetom. Substitucija Otrok predmetu daje novo identiteto. PREDSTAVNA TRANSFORMACIJA Predmetni realizem Otrok se igra z namišljenim predmetom, ta ni podoben predmetu, ki ga ima v realnosti. Pripisovanje lastnosti namišljenemu predmetu Pripisuje določene lastnosti oz. značilnosti predmetu, ki ne obstaja. Pripisovanje situacije Otrok se pretvarja, da obstaja neka zamišljena situacija. Pripisovanje vlog Otrok prevzame neko vlogo.

POROČILO 2. Metoda • Postopek – opazovanje proste igre otroka: 45 minut, zapisovanje simbolne igre izbranega otroka

POROČILO 3. Rezultati • zapis opazovane otrokove SIMBOLNE igre • opis igre: – – igralni partnerji – število, spol, starost otrok igrače potek igre (navedeni vsebinski sklopi oz. vsebinske celote) obnašanje otroka • komentar rezultatov (predmetne in predstavne transformacije pri posameznih vsebinskih celotah)

POROČILO 4. Interpretacija • opis stopenj, ki jih otrok dosega pri posamezni ravni transformacije v svoji simbolni igri • preskakovanje med posameznimi vsebinskimi sklopi • morebiten vpliv drugih dejavnikov na otrokovo igro

POROČILO 5. Literatura • Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001). Teorije otroške igre. • Marjanovič Umek, L. in Kavčič, T. (2001). Otroška igra. • Marjanovič Umek, L. in Cecić Erpič, S. (2001). Opazovanje in ocenjevanje otroške igre. • Fekonja, U. (2001). Igrače. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur. ). Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: ZIFF. • Kavčič, T. (2004). Igra dojenčka in malčka. • Fekonja, U. (2004). Razvoj otroške igre. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur. ). Razvojna psihologija. Ljubljana: ZIFF. • Mc. Loyd, V. C. (1980). Verbally expressed modes of transformation in the fantasy play of black preschool children. Child Development, 51, 1133 -1139.