GRIJA zibelka zahoda HIMNA Poznam te po strani

GRČIJA – zibelka zahoda HIMNA: Poznam te po strašni konici tvojega meča Poznam te po hrabrosti, s katero greš v svet Dviguješ se iz svojih grških svetih korenin pogumen si, kot vedno Živela, oj živela svoboda! ZASTAVA GRB Avtor: Julija Kramer

LEGA: Leži na skrajnem jugu Balkanskega polotoka in se razteza na 131. 957 km 2. SOSEDNJE DRŽAVE: - Albanija, - Makedonija, - Bolgarija, - Turčija

GLAVNO MESTO Atene GRŠKI PREDSEDNIK Karolos Papuljas

JEZIK, VERA in KULTURA n Grški jezik in pisava Grška pisava uporablja grško abecedo ali grški alfabet. n Grško pravoslavna vera 98 % Grkov ostali so muslimani, rimo katoličani, evangeličani in Židje. n Kultura: * znanost * gradbeništvo * likovna umetnost * dramatika * književnost

GRŠKI OTOKI n n n Grčija ima okoli 3000 otokov, le 210 jih je poseljenih. Deset odstotkov grškega prebivalstva živi na otokih. Vsi otoki predstavljajo 1/5 grškega ozemlja (25 000 km 2 ), največja je Kreta(8336 km 2). n JONSKI OTOKI • ARGO-SARONSKI OTOKI • SPORADI IN EVBOJA • KIKLADI • SEVEROVZHODNI EGEJSKI OTOKI • DODEKANEZ • KRETA

ZNAČILNOSTI: Pokrajina, polna terasastih polj, nasadov oljk, vinogradov in goličav, na katerih se pasejo koze. Veličastni, zlato obrobljeni otoki. Raj za ljubitelje oliv. Kockaste, bele hišice.

Grški stil sredozemske dežele z bogato tradicijo, ki jo zaznamujejo barve morja, sonca in zemlje.

GOSPODARSTVO n n Kmetijstvo; prevladuje drobna posest. Gojijo bombaž, tobak, agrume, olive in olivno olje, paradižnik, grozdje, fige in žita, pridelujejo tudi zelenjavo, povrtnine in sadje. Samooskrbno kmetovanje. Živinoreja: drobnica. n n n Prehrambena, tekstilna, tobačna in ladjedelniška industrija. Ribolov in spužvarstvo. Turizem temelji na kulturnozgodovinskih znamenitostih ter na klimatsko-naravnih značilnostih.

Najbolj rodovitni, zeleni otoki (oljke in ciprese). Mit popotnika Odiseja na otoku Itaka. Domovanje sredozemskih zelenih karet na Zakintosu. Podzemne jame gorske Kefalonije. Beneška arhitektura mesteca Krf. JONSKI OTOKI

ARGO-SARONSKI OTOKI Kitera, rojstni kraj boginje Afrodite. Najbogatejša grška pristanišča. Najdbe z mikenskih in minojskih najdbišč. “Kengurujski otok”. Afajino svetišče: najbolje ohranjen dorski tempelj.

SPORADI IN EVBOJA Tradicionalna otoška kultura na Skirosu(noše, starodavne vasi, črede divjih ponijev). Bogata tradicija pomorskega trgovanja v Egejskem morju. Tradicionalni izdelki ročne obrti (keramika, ikone, nakit, vezenine, čipke, lesna obrt, lončarji). Raziskovalni center za preučevanje in zaščito sredozemske medvedjice. Skiroški kozji ples (predpostna slovesnost). Zmajeve hiše (drakospite). Najstarejše drevo v Grčiji na Evboji.

SEVEROVZHODNI EGEJSKI OTOKI Antične in srednjeveške znamenitosti. Vzhodnjaški pridih Lezbosa (osmanske palače, živahen bazar). Lezbos, otok številnih umetnikov (lirska pesnica Sapfo). Mastikine vasi na otoku Hios. Antični templji, svetišče velikih bogov, gozdovi in slapovi na Samotraki. Samos, rojstno mesto filozofa Pitagore. Naravni termalni vrelci. Živahna ribiška industrija. Plomari, “prestolnica uza”.

DODEKANEZ Srednjeaktivni ognjenik na Nisirosu. Patmos, dragulj bizantinske arhitekture. Sveta votlina apokalipse, kjer je živel in delal sv. Janez. Samostan sv. Janeza, najpomembnejši kraj čaščenja. Kalimnos, središče nabiranja spužev. Kos, domovanje Hipokrata, “očeta sodobne medicine”. Tradicionalna obrt izdelave čolnov. Srednjeveško mestno obzidje, palača velikih mojstrov in ulica vitezov na Rodosu. Eno od sedmih čudes starega sveta: Rodoški kolos (kip Helija, boga sonca). Dolina metuljev (vešč, vrste črtasti medvedek). Lindoške čipke. Značilni okrasni mozaiki hoklakija. Karpatos, priljubljen gusarski brlog. Tradicionalna glasbila lira, tsampuras in lauta. Mlini na veter v tradicionalni vasi Olimpos.

KIKLADI Obkrožajo sveti otok Delos. Arheološki muzej na prostem, eno najpomembnejših najdišč. Snežno bele vasi na vrhu pečin z izjemnim razgledom. Kikladska umetnost (ženski kipci, violinske figurice, lončene ponve, marmorne vaze). Številni golobnjaki s tradicionalnimi okrasnimi vzorci. Mlini na veter. Ogromni kipi kurusi. Kiklopska obzidja. Polmesečna oblika vulkanskega otoka Santorini. Freske iz Akrotirija. Ogromni keramični vrči za hrambo živil piti (zrno, moka, olje).

KRETA Mogočni otok, rojstni kraj vrhovnega boga grške mitologije – Zeusa. Starinske vasi, gole gorske panorame, jame, polne legend. Kombinacija visokega gorovja, globokih sotesk in raznolikih plaž. Živahne, odprte tržnice. Zelo pomembna vmesna postaja za ptice selivke. Soteska Samarija, najdaljša tovrstna geomorfološka oblika v Evropi. Ostanki minojskih palač (palača v Knososu). Kretski labirint. Najpomembnejša zbirka predmetov iz minojskega obdobja: freske iz Knososa, glinen disk iz Festosa, izklesane kamnite posode, nakit, minojska dvorezna Sekira. Tradicionalne obrti: tkanje, vezenje, predenje, rezbarjenje, usnjarstvo, čipka, glasbeni instrumenti (lira, lavta)