GREGORIJANSKI KORAL LITURGINI NAPEVI RIMSKOKATOLIKE CERKVE ZGODOVINA GREGORIJANSKEGA

GREGORIJANSKI KORAL LITURGIČNI NAPEVI RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE

ZGODOVINA GREGORIJANSKEGA KORALA Enoglasno, latinsko liturgično petje katoliške cerkve Poimenovano po GREGORJU I. Od 4. st. ustanavljanje škofij in samostanov Konec 6. st. PAPEŽ GREGOR I. prenovi RIMSKO LITURGIJO

ZGODOVINA GREGORIJANSKEGA KORALA Čas KAROLINŠKE MONARHIJE – 8. st. – centralizacija PIPIN MALI (751 -768) KAREL VELIKI (768 -814) Francija pride pod rimski vpliv CENTRALIZACIJA v upravi in cerkvenem pravu V liturgiji in koralu – poimenovanje “GREGORIJANSKI”

SCHOLA CANTORUM- pevska šola v RIMU Ustanovi GREGOR VELIKI 7 PEVCEV Prvi 3 SOLISTI Drugi zboristi – morda večglasno? ! DEŠKI GLASOVI – oktavne paralele VZORI za ustanavljanje novih šol: Tours, Metz, St. Gallen…

NAČINI IZVAJANJA BESEDILA BRALNI SLOG PEVSKI SLOG PSALMODIJA ZBORNO PETJE SOLISTIČNO PETJE

NAČIN IZVAJANJA KORALA RAZDELITVE MED TAKTE IN METRIKO NI RITEM MELODIJE DOLOČA BESEDILO PO SMISLU

RIMSKI KORAL Osnova za razvoj VEČGLASJA od 9. stoletja Kot CANTUS FIRMUS V MAŠAH MOTETIH ORGLE OD 9. ST. spremljajo HIMIČNE NAPEVE IN PESMI KORAL V RIMU A CAPPELLA

NOTNI ZAPIS KORALA NEVMA – gr. kretnja, namig, znak z roko pri vodenju zbora Izhodišče v HEIRONOMIJI NEDOLOČNE VIŠINE USTNO IZROČILO VIRI: 8. IN 9. STOLETJE

PISNE ŠOLE ST. GALLEN, METZ, AKVITANIJA Za petje v rabi MELODIČNE ali AKCENTNE NEVME Na vsak zlog nevma za enega ali več tonov Izjeme: daljši melizmi Ne določajo tonskih VIŠIN – le SMER

NEVME, SMERI GIBANJA PUNCTUM –navzdol VIRGA – navzgor PODATUS – 2 tona v postopu navzgor CLIVIS – 2 tona v postopu navzdol ZVEZE: LIGATURE, dvo- ali tri tonske

PISAVA GUIDA IZ AREZZA OK. 1050 ČRTOVNI BARVNI SISTEM 3 ČRTE V TERČNI RAZPOREDITVI ČRTA “c” RUMENO ČRTA “f” RDEČE POSTAVITEV KLJUČEV c IN f Vpliv na kasnejšo linijsko pisavo

KORALNA NOTACIJA KLJUKASTE NEVME DIASTEMATSKE NEVME ČRKOVNA NOTACIJA KVADRATNA NOTACIJA – rimska GOTSKA KORALNA NOTACIJA 14. /15. st. (nemška) TEMPO IN RITEM ODVISNA OD BESEDILA

TONSKI SISTEM – 9. STOLETJE DIATONIKA ZGLEDI GRŠKIH TETRAKORDOV Spremenjeni z LATINSKIMI IMENI 8 MODUSOV – CERKVENI TONOVSKI NAČINI Finalis- sklepni ton Tenor – melodično glavni ton, dominanta Ambitus – oktava Melodični obrazci - modeli

HEKSAKORDALNI SISTEM VRSTA 6 TONOV 2 CELA TONA SPODAJ POLTON V SREDINI 2 CELA TONA ZGORAJ Guido Areški – ZLOGOVNI SISTEM Guidova roka Dorska melodija 7 heksakordov

ZLOGOVNI SISTEM SOLMIZACIJA OSNOVA: pevski himnus POMOČ PRI PETJU, določanju pevskih višin: Gvidova roka