GLASOVI SLOVENSKEGA JEZIKA Besede izgovarjamo z GLASOVI Glasove

GLASOVI SLOVENSKEGA JEZIKA

Besede izgovarjamo z GLASOVI. Glasove tvorimo z GOVORNIMI ORGANI/GOVORILI Trebušna prepona Rebra in mišice prsnega koša Oba režnja pljuč Sapnici s sapnikom Grlo Stene žrelne, nosne in usne votline Glasilke Jezik Zobje Ustnice

V SKJ je 29 GLASNIKOV in 25 črk GLASNIK/FONEM = glas, ki razločuje pomen. Peti – piti – poti 29 glásnikov (fonemov) samoglasniki (8) soglasniki (21) zvočniki zveneči nezvočniki nezveneči

Zlog in glas ZLOG Je del besede, ki je sestavljen iz enega samoglasnika in enega ali več soglasnikov. Je najmanjša enota izgovorjene besede. GLASNIK ali FONEM (pomensko razločevalni glas) Glasnikov v besedi ne moremo poljubno zamenjati drug z drugim. V besedah ne moremo poljubno zamenjati zaporedja glasnikov – beseda spremeni pomen. V besedo ne moremo vriniti nobenega dodatnega glasnika. živa – siva- Silva

SAMOGLASNIKI (8) i u e o ê è ô a V hiši reže teta Stana vsem otrokom dober kruh.

Nosilci zlogov (beseda ima toliko zlogov, kolikor ima samogl. ) V besedi so izgovorjeni različno močno: naglašeni in nenaglašeni eden je močneje izgovorjen, preostale tiše v v Nekatere besede niso naglašene: – breznaglasnice/naslonke predlogi: brez, čez, med, za, poleg … vezniki: a, ali, ker, in, toda … pomožni glagoli: sem, si, je … naslonske oblike osebnih zaimkov: mu, mi, ga … Nekatere imajo več naglasov: večnaglasnice Prababica, slovensko-angleški, podpredsednik

Naglasa se naučimo skupaj z besedo Naglas lahko razločuje pomen: reka šumi – bonboni Šumi V poeziji z naglasom ustvarjamo ritem Nenaglašeni so vedno kratki, naglašeni pa dolgi ali kratki Polglasnik je vedno kratek, ozka o in e sta vedno dolga Mesta naglasa in trajanja naglašenega samogl. ne zaznamujemo (razen če vadimo izgovor besed) NAGLASNA ZNAMENJA

NAGLASNA ZNAMENJA Z njimi zaznamujemo mesto naglasa trajanje naglašenega samogl. / ostrivec krativec ^ strešica Mesto nagl. + dolžina + Ozek o in e Mesto nagl. + kračina + Široka o in e Mesto nagl. + dolžina + širina samo nad e in o

SOGLASNIKI (21) zvočniki (6) nezvočniki (15)

Zvočniki (MLi. Na. RJe. V) Izgovor zvočnika V: 1. V (pred samoglasnikom: voda, vino) 2. W (pred zvenečim glasom: vzor, vdanost) 3. M (pred nezvenečim glasom: vsak, vtisniti) U (pred premorom: v šoli), (za samoglasnikom: čeprav, pevkin)

Izgovor LJ in NJ Oba glasova pred samoglasnikom: polje, konjev Samo l* pred premorom ali soglasnikom: polj (pol*) Konj (kon*)

Nezvočniki Zveneči, nezveneči Zveneči Nezveneči B D G DŽ Z Ž P T KC Č F S Š H Ga. D ZBeŽi Ta Su. Hi ŠKa. Fe. C PuŠČa.

Premene po zvenečnosti B–p bob (p) Sladek – sladka(t) D–t ded (t) Gladek – gladka (t) G – k poleg (k) Golobica – golobček (p) Z–s voz (s) Svatovati – svatba (d) Ž–š nož (š) 2. pravilo Dž – č Burdž (č) 1. pravilo Na koncu besede se v izgovoru zveneči nezvočnik zamenja s svojim nezvenečim parom. Glasovi se v izgovoru prilagajajo drugemu po zvenečnosti – prvi se vedno prilagodi drugemu. 3. pravilo Besede zapisujemo po morfološkem načelu tako, kot soglasnik izgovorimo pred samoglasnikom.

4. pravilo Dva glasova izgovorimo kot en glas: Kot tak (kotak) Oddati (odati) Odtujenost (otujenost) Brez sina (bresina)

Glasovi, ki jih SKJ ne pozna (v prevzetih besedah, npr. Ü, ć, w) Nadomeščamo jih s SLUŠNO NAJBLJIŽJIMI GLAS. SKLOPI V SKJ. GLASOVI OZ.

Prozodične prvine besedila oz. zvočni spremljevalci Poudarek Intonacija Premori Hitrost Register Barva

Poudarek Ena beseda je izgovorjena precej glasneje kot druge – je poudarjena Odvisno od sporočevalca; pomembnost Pogosto na koncu povedi Posebnosti: čustvenost in improvizacija V zapisu poudarjeno besedo označimo (podčrtamo, napišemo polkrepko, z verzalkami …)

Intonacija oz. tonski potek Beseda na koncu povedi je izgovorjena nižje ali višje kot beseda na začetku povedi Padajoča intonacija; pripovedne povedi ter dopolnjevalne vprašalne povedi Rastoča intonacija; odločevalne vprašalne povedi Vzklična intonacija; čustveno zavzete povedi Končna intonacija; na koncu povedi (pika, vprašaj, klicaj); nekončna (vejica, dvopičje, pomišljaj, podpičje)

Premori Govorjeno besedilo je členjeno s premori: med odstavki in povedmi po spremnem stavku čustveni premori So različno dolgi V zapisanih besedilih jih označujemo z ločili.

Hitrost Ne govorimo enako hitro Hitrost spreminjamo Razodevamo svoje čustveno in telesno stanje

Register Tonsko območje glasu: Višji Srednji Nižji

Barva Glasovom spremenimo barvo oz. glasove obarvamo. Preoblikujemo zvočni prostor v ustih. S tem izrazimo svoje razpoloženje oz. čustveno razmerje do naslovnika.