GLAGOL FOLJA Glagol je beseda s katero povemo

GLAGOL FOLJA Glagol je beseda, s katero povemo, kaj se dogaja in kaj kdo dela. Folja është fjala që shënon një veprim apo gjendje. JESTI BRATI POSLUŠATI GLEDATI TEČI Osnovna oblika glagola (nedoločnik ali infinitiv) se konča na -TI ali -ČI. Ta oblika je zapisana v slovarju. Forma themelore e foljes përfundon -TI ose -ČI. Ky formë është shkruar në fjalor. Na primer: biti, jesti, brati, poslušati, gledati, teči …

GLAGOL BITI Folja ndihmëse JAM Z glagolom biti izražamo: ekzistencë (Jaz sem Ana. ), • Obstajanje - • Stanje - • nahajanje – gjendje (Bolan sem. ) ali ndodhje (Sem v centru. ).

SPREGANJE GLAGOLA BITI Zgjedhimi folja ndihmëtare JAM POZITIVNA OBLIKA EDNINA DVOJINA MNOŽINA jaz SEM midva (jaz + ) SVA mi (jaz + ) SMO ti SI vidva (ti + ) STA vi (ti + ) STE on/ona JE onadva (on + ) STA oni (on + ) SO NEGATIVNA OBLIKA EDNINA DVOJINA MNOŽINA jaz NISEM midva (jaz + ) NISVA mi (jaz + ) NISMO zi NISI vidva (ti + ) NISTA vi (ti + ) NISTE on/ona NI onadva (on + ) NISTA oni (on + ) NISO

SPREGANJE DRUGIH GLAGOLOV Zgjedhimi foljat të tjera V sedanjiku pripenjamo glagolu različne končnice, in sicer glede na osebo (jaz, ti, on …). EDNINA DVOJINA MNOŽINA jaz -M midva (jaz + ) -VA mi (jaz + ) -MO ti -Š vidva (ti + ) -TA vi (ti + ) -TE on/ona -/ onadva (on + ) -TA oni (on + ) -JO Jaz gledam. Jaz berem. Ti gledaš. Ti bereš. On/ona gleda. On/ona bere.

PRAVILNI IN NEPRAVILNI GLAGOLI Folje të rregullta dhe të parregullta Glagoli so pravilni in nepravilni. • Če je glagol pravilen, osnovni obliki odvzamemo -TI (-ČI) in pripnemo ustrezno končnico. Nëse folja është e rregullta, heqim nga formën bazë -TI (-ČI) dhe shtojmë fundin. Primer: DELATI jaz DELAM, ti DELAŠ, on DELA • Če je glagol nepravilen, osnovni obliki odvzamemo -TI (-ČI) in pripnemo ustrezno končnico, vendar se osnova spremeni. Nëse folja është e parregullta , heqim nga formën bazë -TI (-ČI) dhe shtojmë fundin, por forma bazë po ndryshon Primer: BRATI jaz BEREM, ti BEREŠ, on BERE Smiselno se je učiti nedoločniško obliko in obliko za jaz hkrati, saj drugače ne moremo vedeti, ali je glagol pravilen ali ne. Nedoločniško obliko moramo znati za tvorbo preteklika, prihodnjika, pogojnika, uporabljamo pa ga tudi ob naklonskih glagolih (Moram delati. ); glej str. 39.

NEKAJ PRAVILNIH IN NEPRAVILNIH GLAGOLOV PRAVILNI GLAGOLI NEPRAVILNI GLAGOLI DELATI – delam BRATI – berem GLEDATI – gledam PITI – pijem POSLUŠATI – poslušam JESTI – jem KUHATI – kuham PISATI – pišem VOZITI – vozim VIDETI – vidim ČAKATI – čakam ITI – grem RAZUMETI – razumem TEČI – tečem

Nekateri glagoli imajo končnico za vi -STE (za vidva in onadva pa -STA). Nekateri od teh glagolov so: JESTI vi jeste ITI vi greste VEDETI vi veste Poglejmo na primeru glagola ITI: EDNINA DVOJINA MNOŽINA jaz GREM midva (jaz + ) GREVA mi (jaz + ) GREMO ti GREŠ vidva (ti + ) GRESTA vi (ti + ) GRESTE on/ona GRE onadva (on + ) GRESTA oni (on + ) GREJO

ZANIKANJE MOHORE Glagol zanikamo z besedo NE: ne delam, ne govorim. Foljen mohojmë me fjalën NE Slovenščina ima 3 glagole, ki imajo nepravilno negativno obliko: Sllovenishtja ka 3 folje që kanë një formë mohore të parregullt: • BITI (sem – nisem) • IMETI (imam – nimam) • HOTETI (hočem – nočem)

EDNINA DVOJINA MNOŽINA jaz NISEM midva (jaz + ) NISVA mi (jaz + ) NISMO ti NISI vidva (ti + ) NISTA vi (ti + ) NISTE on/ona NI onadva (on + ) NISTA oni (on + ) NISO EDNINA DVOJINA MNOŽINA jaz NIMAM midva (jaz + ) NIMAVA mi (jaz + ) NIMAMO ti NIMAŠ vidva (ti + ) NIMATA vi (ti + ) NIMATE on/ona NIMA onadva (on + ) NIMATA oni (on + ) NIMAJO DVOJINA MNOŽINA EDNINA jaz NOČEM midva (jaz + ) NOČEVA mi (jaz + ) NOČEMO ti NOČEŠ vidva (ti + ) NOČETA vi (ti + ) NOČETE on/ona NOČE onadva (on + ) NOČETA oni (on + ) NOČEJO

BESEDNI RED Rendi i fjalëve V slovenščini velja pravilo, katere besede stojijo na 2. mestu v stavku. Med temi besedami je tudi beseda SE, na primer pri glagolih učiti se in pogovarjati se. Në sllovenisht, ka rregulli cilën janë në vendin e dytë në fjalinë. Një është SE. Poglejmo, kako lahko spreminjamo besedni red, pri čemer beseda SE ostane na 2. mestu v stavku. 1. MESTO 2. MESTO … Učim se. Jaz se učim. Vsak dan se učim. Učim se vsak dan. V določenih frazah je to pravilo prekršeno, npr: Se vidimo! in Se slišimo! Ne učim se vsak dan.

RABA NEDOLOČNIKA (-TI/-ČI) Përdorimi e paskajores (-TI/-ČI) Ob modalnih glagolih, kot sta MORATI in ŽELETI, uporabljamo nedoločnik (obliko glagola, ki je zapisana v slovarju). Me folje modale si MORATI dhe ŽELETI, përdorim një paskajores (forma e një foljeje që është shkruar në fjalor). Primeri: Moram kupiti telefon. A moraš iti na pošto? On mora jesti zdravo hrano. Želim iti na koncert. Želite kupiti ta pulover? Ana želi govoriti slovensko.

SKLONI Rasa Slovenščina ima 6 sklonov: Sllovenishtja ka 6 rasa: 1. sklon (imenovalnik/nominativ)emërore 2. sklon (rodilnik/genitiv)gjinore 3. sklon (dajalnik/dativ)dhanore 4. sklon (tožilnik/akuzativ)kallëzore 5. sklon (mestnik/lokativ) 6. sklon (orodnik/instrumental) Če se spremeni sklon (na to vpliva glagol ali predlog), se spremeni končnica samostalnika (in pridevnika). Nëse ndryshon rasa, fundi i emrit ndryshon. 1. sklon: To je mama. 2. sklon: Ne vidim mame. 3. sklon: Telefoniram mami. 4. sklon: Vidim mamo. 5. sklon: Živim pri mami. 6. sklon: Pogovarjam se z mamo.

4. SKLON 4. sklon uporabljamo ob nekaterih glagolih in nekaterih predlogih. Rasa 4 përdorim bashk më disa folja.

4. SKLON – KONČNICE E -1. E - 4. D - 1. D - 4. M -1. M -4. MOŠKI SPOL ŽENSKI SPOL nov blok Vidim nov blok. nov sosed Vidim novega soseda. nova hiša novo okno/stanovanje Vidim novo hišo. Vidim novo okno/stanovanje. nova bloka Vidim nova bloka. novi hiši Vidim novi hiši. novi okni/stanovanji Vidim novi okni/stanovanji. novi bloki Vidim nove bloke. nove hiše Vidim nove hiše. nova okna/stanovanja Vidim nova okna/stanovanja. M Ž S E -/ -ega -A -O -O, -E D -A -I -I M -E -E -A SREDNJI SPOL

GLAGOL IN 4. SKLON Veliko glagolov (v pozitivni obliki) se veže s 4. sklonom: videti, imeti, igrati, gledati, poslušati, čakati, kupiti, rabiti, vprašati, brati, pisati, klicati, piti, jesti, iskati … Vprašamo se KOGA ali KAJ. KOGA? KAJ?

Primeri: • Koga vidiš? – Vidim policista. • Koga iščeš? – Iščem otroka. • Koga vprašaš? – Vprašam učiteljico. • Koga kličeš? – Kličem tvojega brata. • Kaj vidiš? – Vidim star blok. • Kaj ješ? – Jem sendvič. • Kaj pije Peter? – Peter pije kavo. • Kaj bere oče? – Oče bere zanimivo knjigo.

Poglejmo spodnja primera. Vidim hišo in gospo. Vidim blok in policista. Kot smo videli v tabeli za 4. sklon, se ženskem spolu spremeni končnica (-a -o). To je hiša. Vidim hišo. To je gospa. Vidim gospo. V tabeli lahko vidimo tudi, da imamo pri moškem spolu ednine dve različni končnici (-/ in -a). Ustrezno končnico izberemo glede na to, ali govorimo o stvari (končnica -/) ali o osebi/živali (končnica -a). To je blok. Vidim blok. To je policist. Vidim policista. / To je pes. Vidim psa.

Še nekaj primerov: Koga čakaš? – Čakam prijatelja. Koga vidiš? – Vidim Andreja. Koga kličeš? – Kličem mamo. Koga obiščeš? – Obiščem sosedo. Kaj piješ? – Pijem pivo. Kaj rabiš? – Rabim dežnik. Kaj bereš? – Berem knjigo. Kaj ješ? – Jem meso.

PREDLOGI IN 4. SKLON 4. sklon uporabljamo z nekaterimi predlogi. përdorim pas… Nekateri od teh predlogov so: • ZA • NA • V • ČEZ.

PREDLOG ZA 4. sklon uporabljamo za predlogom ZA. Përdorim pas … Vprašamo se ZA KOGA ali ZA KAJ. Roža je za mamo. To je račun za elektriko. ZA KOGA? ZA KAJ?

PREDLOGA V in NA 4. sklon uporabljamo za predlogom V in predlogom NA, če uporabimo glagol ITI (ali kak drug glagol premikanja, (me një folje që shpreh lëvizjen) na primer HODITI, PRITI). Vprašamo se: KAM. Kam greš? – Grem v šolo. Kam greš? – Grem na koncert. KAM?

PREDLOG V 4. sklon za predlogom V uporabljamo tudi pred poimenovanji za dneve v tednu, če se vprašamo KDAJ. Përdorim me V para emërtimit për ditët e javës Kdaj greš na izlet? – V nedeljo. KDAJ?

PREDLOG ČEZ 4. sklon uporabljamo za predlogom ČEZ. përdorim me… Grem čez cesto. Pridem čez eno uro.