Geografsko drutvo Gorenjske Bolgarija 2014 Marjan Luevi Smer

Geografsko društvo Gorenjske Bolgarija 2014 Marjan Luževič

Smer našega potovanja in točke ogledov

Organizator potovanja Potovalna agencija Alpetour d. d. Vodnik na poti Janez Pretnar

Prvi dan je bil namenjen krajšim ogledom v Srbiji - ob avtocesti spominski park preboja Sremske fronte pri Šidu

Mimo simboličnih zahodnih vrat se pripeljemo v novi Beograd, kamor se vse bolj prenaša težišče življenja tega velemesta

Nekoč sedež CK-ja, najbolj znana stolpnica v mestu, je danes poslovna hiša

Pred skupščino, nekdanjim simbolom skupne države; gradili so jo od leta 1907 do 1936

Terazije in hotel Moskva

Sprehod po Kalemegdanu Osrednji del parka Kalemegdan zavzema Beograjska trdnjava, ki je zavzemala strateško pozicijo nad ustjem Save in Donave. Leta 1867 so jo Turki predali Srbom in celoten kompleks se je nato spremenil v največji beograjski park

Ob zlitju Save v Donavo – zadaj Veliko ratno ostrvo, spredaj stolp Vidin kapija, cerkev Sv. Petke in ruševine spodnje trdnjave

Pobednik- delo kiparja Ivana Meštrovića

Niš Najprej obiščemo trdnjavo; vhod skozi mogočno Stambol kapijo

Niška trdnjava je ena najbolje ohranjenih turških trdnjav na Balkanu. Zgrajena je bila l. 1723, Turki pa so pri tem uporabili materiale trdnjave iz obdobja Rimljanov in Bizanca. Hamam na gornji sliki je eden najlepše ohranjenih na Balkanu. Levo prostori smodnišnic v severnem obzidju.

Arsenal – skladišče orožja, danes galerija Bali begova džamija – mesdžid – molilnica brez minareta

Spomenik Milošu Obrenoviću, osvoboditelju Niša 1878; simbolizira topovske krogle in puškin metek

Kronist Laktancij je v svojem spisu O smrti preganjalca, ki je nastal leta 317, napisal, da je Konstantin v noči pred bitko pri Milvijskem mostu v sanjah dobil nasvet, naj ščite svojih vojakov zloži v obliki črke H z vertikalno, na vrhu zakrivljeno vrsto, tako da bo nastal kristogram. Cesar je molil k Bogu svojega očeta, naslednjega dne pa so Konstantin in njegova vojska na nebu nad soncem zagledali svetel križ z napisom » s tem zmaguj «, grško τουτο νικα. Cesar ni vedel za pomen svojega videnja, dokler ga ni obiskal Kristus in mu priporočil, naj naredi vojaški prapor v obliki znamenja, ki ga je videl na nebu in ga uporabi v bitki. Konstantin je dal skovati labarum z vencem na vrhu, v katerem sta bili združeni grški črki H in R ( grško Χ in Ρ) v obliki Kristusovega monograma. Odločil se je, da bo sledil Bogu, ki se mu je prikazal. Okrog sebe je zbral vse krščanske svečenike in jih prosil, naj ga poučijo o Kristusovi veri.

Oficirski dom- v tej stavbi je bil v letih 1914 -15 sedež srbske vlade, leta 1915 pa je bil tu tudi Jugoslovanski kongres socialistov, kjer so predstavniki vseh narodov, tudi Slovenci, sprejeli “Niško deklaracijo”, sklep o skupni borbi in skupnosti. To je bil eden prvih korakov k prvi Jugoslaviji.

Ćele kula je kostnica v obliki stolpa v Nišu. Stolp so zgradili Turki in vanj kot opomin krajevnemu prebivalstvu vzidali lobanje srbskih upornikov med prvo srbsko vstajo na Čegru. Bitka na Čegru je potekala maja 1809 in se je končala s porazom Srbov. Niški Kurdiš paša je glave poražencev odrte in nagačene poslal sultanu v Carigrad, iz 952 lobanj pa ob poti velel sezidati stolp. Do danes se je ohranilo le 58 lobanj, med njimi tudi lobanja vodje upora, Stevana Sindjelića. Srbske oblasti si prizadevajo za uvrstitev Ćele kule na Unescov seznam svetovne dediščine.

Stevan Sindjelić se je s 3000 vojaki v bitki na Čegru junaško upiral 40. 000 turškim vojakom.

Cesta proti Bolgariji vodi ob Nišavi, najtesneje skozi 10 km dolgo Sičevsko klisuro.

Kraljevski srbski vojni Manastir Sv. Petka Iverica – po ukazu kralja Aleksandra I. Obrenovića iz leta 1901.

Rilski manastir stoji pod gorskim masivom Rile. Samostan je bil osnovan v 10. stol. na kraju, kjer je živel puščavnik sv. Janez Rilski. Skozi stoletja je imel vlogo slovanskega in bolgarskega kulturnega in književnega središča. V času osmanskega carstva je bil večkrat opustošen ter potem ponovno obnovljen. V manastirskem muzeju hranijo veliko zgodovinskih predmetov in umetniški spomenikov. Tu so tudi grobovi bolgarskih kraljev. Celoten manastirski kompleks je bil razglašen za kraj svetovne dediščine.

V času narodnega preporoda in upora proti Turkom je bil samostan leta 1833 zažgan, sedanji samostanski kompleks pa je bil obnovljen v letih 1834 -62 ob pomoči vse bolgarske države.

Od prvotnega samostanskega poslopja je požar prestal le osrednji stražni stolp.

Konjske vprege na bolgarskih cestah niso nič posebnega. Ceste sicer niso nič slabše od slovenskih, šoferjem pa je vožnja v škarje najmanjši problem…

Smo v Pirinski Makedoniji, najbolj vročem delu Bolgarije.

Že v mraku se pripeljemo v Melnik, mestece na skajnem jugozahodu, ki je bilo nekoč na pomembni trgovskli tranzitni poti, danes pa je to manjši turistični center.

Melnik je izhodišče za obisk Roženskega manastira

Melniške piramide so značilne erozijske oblike, ki sta jih v skladih peščenjaka ustvarila voda in veter (slika : splet)

Sandanski - sprehodimo se po lepem zdraviliškem kraju.

V Sandanskem pa se ponašajo tudi, da je to rojstni kraj Spartaka, ki je v starem Rimu dvignil upor sužnjev in umrl skupaj z njimi.

Bansko – moderen turistični center, namenjen tudi turistom iz Grčije, ki pa jih ni. Bansko je leta 2003 dobilo moderne žičnice in smučišča s 1800 m višinske razlike. V bližnji vasi Banya je kar 27 termalnih vrelcev. Trenutna cena za nakup apartmaja s 40 kv. m je 25. 000 evrov.

Cerkev Sv. Trojice, zgrajena l. 1835, v obdobju ko so bili Turki gospodarji.

Velike umetniške vrednosti je ikonostas, delo domačih mojstrov

Kdo je mož v spomeniku? Sv. Paisii Hilendarski, ki se je tu rodil leta 1722. Postal je menih, velja pa za utemeljitelja bolgarskega narodnega preporoda z objavo zgodovine Bolgarov - "Istoriya Slavyanbolgarskaya" leta 1762. V knjigi je postavil svojemu narodu temeljno vprašanje: "Zakaj vas je sram izreči, da ste Bolgari? „ Knjiga je za bolgarsko narodno zavest nekakšen poziv k orožju proti Turkom.

Nadaljujemo po obronkih Rodopov, po dolini reke Mesta, v deželi Pomakov – islamiziranih Bolgarov.

Batak - cerkev Sv. Nedelje, kjer so Turki leta 1876 zverinsko pobili 5000 upornih Bolgarov. Danes je to eden najbolj svetih krajev bolgarske zgodovine. Cerkev so domačini zgradili l. 1813 v 75 dneh, saj jim turške oblasti niso dovolile večje gradnje. Kamnita cerkvica je nato v aprilski vstaji 1876 postala grob večine prebivalcev Bataka. Turki so sicer skušali zločin prikriti, a jim ni uspelo.

Peš cona v Plovdivu – mesto ima 8000 let zgodovine in je najstarejše stalno naseljeno urbano središče na tleh Evrope.

Philippopolis Stadium ( stadion Plovdiva ) Na trasi današnje peš cone je v 2. st. n. š. ( cesar Hadrijan 117 -138) stal antični stadion, dolžine 240 m, sprejel pa je lahko 30. 000 obiskovalcev.

Lastnik te hiše je leta 1830 postal trgovec Georgi Mavridi. Grajena je v stilu Plovdivske simetrične hiše. Značilna je uporaba lesa, izstopajoče etaže, velika okna za svetle prostore. Danes je tu sedež bolgarskih pisateljev.

Amfiteater iz 2. st. n. š.

Cerkev Sv. Konstantina in Sv. Helene ( njegova mati) je bila zgrajena v 19. st. na tleh, kjer je prva cerkev stala že v rimski dobi, kasneje v dobi Bizanca in 1. bolgarskega kraljestva.

Nadaljujemo proti vzhodu, k Črnemu morju

Tudi na bolgarski črnomorski obali je že na prvi pogled veliko nasedlih novogradenj.

Za nas, vajene Jadrana, črnomorska obala ni ravno atraktivna; obalo spremljajo številna priobalna, lagunska jezera z napol slano vodo, na tej sliki pa so soline.

Prihajamo v Nessebar, mestece, nekoč na otočku, kasneje na polotoku. Danes je pod zaščito UNESCO

Del obzidja mesta Nessebar – zgrajeno v obdobju Bizanca (6. st. ), na osnovi obzidja iz obdobja Rimljanov in predtem obdobja Grkov in Tračanov ( 6. st. pr. n. š. ). V času turških vpadov v 14. st. je bilo obzidje porušeno in je izgubilo svoj pomen. Že v dobi antike je imelo mesto zaradi pomena za trgovino v Črnomorski regiji svoboščine, zato mu tudi pravijo „črnomorski Dubrovnik“.

Tipična arhitektura hiš v mestu – kamen in les, izpostavljene 1. etaže, veliko oken, zaprta dvorišča.

Bazilika Hagia Sofia iz 5. st. je tipična vzhodna ortodoksna troladijska cerkev, ki je bila osrednja v mestu. V 13. st. so jo oplenili Benečani in še danes so dragocene relikvije v cerkvi San Salvatore v Benetkah. V 18. st. je bila opuščena.

V mestu je še nekaj cerkva, grajenih v 13. -14. st.

Nomadski tabor v neposeljenem in neobdelanem svetu; Romi v Bolgariji štejejo cca 5% prebivalcev, Turki 8%, ostalih pa kot manjšine ne priznavajo. Preko skrajnih vzhodnih obronkov Stare planine se peljemo proti mestecu Balčik.

Prihajamo v Varno, 3. največje mesto v Bolgariji in največje pristanišče

Rimske terme so bile največje na Balkanu; zgrajene so bile v 2. st. n. š. Zadnja stoletja so ruševine uporabili kot delavnice rokodelcev, arheološka dela pa so začeli pred 100 leti.

Ob povsem pozidanem, nič kaj atraktivnem obalnem pasu, nadaljujemo proti severu, kjer bomo prenočili v mestecu Balčik, le 40 km od meje z Romunijo.

Sem pa zagotovo ne bomo prišli na morje.

Pobiti kamani – rezultat procesov izpred 50 milijonov let, v obdobju Kenozojka. Tedaj je bil ta del Balkana na dnu morja, v katero so reke nosile predvsem peščene nanose. Ti so se na morskem dnu stisnili v apnenčaste plasti, iz organskih blatnih plasti pa so se kot mehurčki izločali plini. Ti so ustvarili dimne cevi skozi plasti sedimenta in v obdobju milijonov let sčasoma ustvarili vrsto kamnitih " dimnikov ". Podoben pojav poznamo le še v Avstraliji – eocenski bubbling grebeni.

Pliska je bila od leta 681 do 893 prestolnica Prvega bolgarskega cesarstva. Bolgarska kronika pravi, da jo je ustanovil kan Asparuh. Obsegala je 23 km² in je bila obdana z jarkom in zemeljskimi nasipi. Obzidje notranje trdnjave je bilo debelo 2, 6 m in 12 m visoko. Plisko je leta 811 oplenila bizantinska vojska, ki jo je v bitki pri Pliski premagal in nato pregnal kan Krum. Leta 886 je Boris I. v mestu ustanovil literarno šolo, katero so po selitvi prestolnice leta 893 preselili v Preslav. Leta 892 je bilo mesto središče upora poganov, ki ga je vodil kralj Vladimir. Upor so zatrli. Na zboru v Preslavu so Vladimirja odstavili in na njegovo mesto postavili Simeona, tretjega sina Borisa I. . Eden od prvih ukrepov novega vladarja je bila selitev prestolnice iz Pliske v Preslav, utrjeno mesto blizu Pliske, verjetno zaradi stalnega močnega poganskega vpliva v stari prestolnici. V 10. stoletju je Pliska postopoma izgubila svojo pomembnost, ker se je središče moči in virov preselilo v Preslav. V napadih Kijevske Rusije in Bizantinskega cesarstva v letih 969 do 972 je bilo mesto uničeno in se ni obnovilo. V rezervatu so ruševine Velike in Male palače, močne kamnite utrdbe in Velika bazilika, ki je bila zgrajena okoli leta 875 in je bila v tistem času ena največjih krščanskih cerkva. Služila je kot vladarjeva cerkev in nacionalna patrairhalna katedrala. Pliska

Ogledamo si rekonstrukcije tlorisov kraljeve palače, bazilike in mestnega središča, ki kažejo razsežnost kraljevega mesta Pliska.

Notranje mesto – kraljeva palača

Bazilika

Ogled Pliske bi bil lep sprehod, če le ne bi deževalo.

V bližini mesta, izven obzidja so v 9. st. zgradili veliko baziliko, eno največjih v tem delu Evrope; dolga je bila 99 m in široka 30 m.

Madarski konjenik – na seznamu UNESCO

Prizor konjenika na lovu – zadaj pes, pod konjem ranjeni lev

Veliko Tarnovo- danes mesto z 200. 000 prebivalci in bogatim kulturnim utripom( glasba, festivali, kandidat za center evr. kulture 2019

Mesto je nastalo na treh gričkih nad okljuki reke Yantra - Tsarevec, Trapezica in Sveta Gora. V 12 - 14. st. je bilo središče 2. bolgarskega kraljestva in ob Rimu ter Konstatinopolu največje cesarsko mesto.

Tsarevec, kjer je bil za dobro utrjenimi zidovi sedež kraljeve oblasti in patriarhata.

Cesarska palača

Tu je bil sedež bolgarske cerkve od 1186 do 1394 , ko so Tarnovo zavzeli Turki.

Sedanja cerkev je povsem nova ( 1985), poslikave pa so v stilu srednjeveških.

Prelaz Šipka (1150 m) preko Stare planine je bil v letih 1877 -78 kraj štirih bitk med rusko in turško vojsko. Spomenik na vrhu hriba ima za Bolgare simbolni naslov Spomenik osvoboditve Bolgarije.

Stara planina je v oblakih, mi pa se spustimo proti Kazanlaku, v Rožno kotlino

V spomin na osvoboditvene boje na prelazu Šipka so v letih 1885 -1902, tudi z rusko donacijo zgradili ortodoksno pravoslavno cerkev v moskovskem stilu iz 17. st. Kupole so zlate, v 53 m visokem zvoniku pa so zvonovi, uliti iz nabojev iz bitk na Šipki. Cerkev je postala bolgarski nacionalni kulturni spomenik.

Obiščemo kopijo Tračanske grobnice iz 4. st. pr. n. š. ( original shranjen v sosednji hiši), zelo lep primer poslikav in načina pokopa v času helenske kulture. Grobnico so leta 1944 slučajno odkrili vojaki ob kopanju jarkov, že leta 1979 pa so jo uvrstili na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Strop grobnice je poslikan s freskami o življenju Tračanov.

Kazanlaška roža vrtnica damaščanka, ki ima veliko „dišavnega olja“, vendar je za gram olja potrebnih kar 1300 cvetov, za 1 kg pa 3000 kg suhih cvetov. Obiralke cvetov v sezoni obiranja, ki traja le dobrih 20 dni.

Stara metoda je bila destilacija z nam poznano opremo za kuhanje šnopsa.

Na polju vrtnic, ki jim do trganja manjka še mesec

Na poti v Sofijo se ustavimo v mestecu Kalofer, rojstnem kraju Hrista Boteva, pesnika in revolucionarnega demokrata v boju proti Turkom.

Nad mestom v megli slutimo najvišji vrh Stare planine, Botev s 2376 m n. v.

V tej krasni hiši nekdanjega bogatega turškega meščana je danes muzej. Na hiši je napis, da gre za tipično bolgarsko arhitekturo

Sofija - bazilika Aleksander Nevski v Sofiji je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu. Zgradili so jo pred 90 leti v slavo in spomin na 200. 000 padlih Rusov in Bolgarov v rusko-turški vojni 1877 -78. Aleksander Nevski je bil novgorodski knez in pravoslavni svetnik, rojen l. 1220. Nevski velja za ključno osebnost srednjeveške Rusije, zaradi svojih vojaških zmag nad nemškimi napadalci ter modre spravljive politike do močne mongolske Zlate horde pa je dosegel status legendarne osebnosti.

Lev, simbol Bolgarije ( v državnem grbu) ob spomeniku neznanemu junaku, je ob zidu Hagie Sofije, najpomebnejše starejše bazilike

Tolerančni edikt ( grščina, latinščina, bolgarščina) je bil prvi uradni dokument, ki je v Rimskem cesarstvu dovolil svobodo vseh verovanj, sprejel pa ga je l. 311 cesar Galerij v Serdici (Sofija). Ta dokument je bil podlaga za Milanski edikt, ki ga je l. 313 sprejel cesar Konstantin.

Trg neodvisnosti obrobljajo parlament (levo), vladna palača (sredi) in predsedstvo (desno).

Bolgarski gardisti ob menjavi straže predsedniško palačo

Na dvorišču predsedniške palače je cerkev Sv. Jurija, ki je najstarejša v Sofiji, saj so jo Rimljani zgradili že v 4. st. , dograjevali v 6. -9. st. , v 16. st. je postala mošeja.

Ima zelo zanimivo krožno zasnovo, najdragocenejše pa so freske od 6. do 10. st. , iz obdobja 1. bolg. carstva in kasneje oblasti Bizanca.

Osrednji Bulevar Todor Aleksandrov – kip Sofie s sovo na roki, simbol zmage in modrosti.

Pod tem bulevarom so pred leti odprli veliko arheološko najdišče – Serdica, rimsko mesto iz 2. st. n. š. V tem območju so v 14. st. zgradili tudi cerkev Sv. Petka Samardžijska, ki je v času Turkov morala biti manj vidna, bila je tudi brez oken.

V mestu je ostala le ena džamija; Bolgari Turkom pač niso posebej naklonjeni.

Zapeljemo se na Vitošo, naravni park in z Naturo 2000 varovano območje nad Sofijo, do kraja Zlatnite mostove na višini cca 1500 m.

Videti želimo zanimiv in v svetu enkraten geomorfološki pojav, kamnito reko.

Kamnita reka ni rezultat glacialnega delovanja ali brušenja v rečnem koritu, saj se pojavlja skoraj od vršnega dela Vitoše. Oblikovalo jo je predvsem brušenje ob drgnjenju, ko so se kamni zaradi težnosti valili navzdol, procesu pa so pomagali vremenski vplivi, predvsem padavinska voda.

Pod pobočji Vitoše je še en bolgarski spomenik na UNESCO seznamu - cerkvica Bojana. UNESCO je to cerkev sprejel na svoj seznam predvsem zaradi fresk iz 13. st. , ki so predhodnica evropske renesanse.

V parku ob cerkvi raste mogočna sekvoja in mi se napojimo z njeno energijo.

Zaključimo v nacionalnem muzeju Bolgarije.

Muzej je postavljen v palači nekdanjega voditelja Todora Živkova in bolgarske partije.

Bronasta doba, 2000 pr. n. š. , nakit pa iz čistega zlata

Tračansko obredno posodje iz 24 - karatnega zlata

Orožje Tračanov, odličnih vojakov - njihovo najhujše orožje je bila romfaja, zakrivljena kratka sablja ( na sliki desno od ščita, je brez ročaja)

Solunska brata Ciril in Metod sta v l. 863 uvedla prvo bolgarsko pisavo , glagolico (levo), v 10. st. pa so v Preslavski literarni šoli izoblikovali cirilico (desno).

Spomin na Hrista Boteva

Mi pa veselo nazaj domov - na vsej poti smo prevozili 3700 km.

Nekaj posnetkov hribovitih predelov Bolgarije izpred treh let, ki jih tokrat zaradi nizke oblačnosti ni bilo videti

Globoko pod nami je samostan Rila v dolini istoimenske reke.

Musala – od zgornje postaje sedežnice ( 1500 m) najprej 5 km skoraj vodoravnega prečenja z desne, nato pa navzgor do vrha na 2925 m.

Vrh Musale nudi odličen razgled

Masiv Rile je najstarejše gorstvo v Bolgariji , iz paleozoika, predkambrija in v jedru celo iz arhaika. Zgrajeno je iz različnih metamorfnih kamnin in granitov.

Bansko v pogorju Pirin doživlja pravo ekspanzijo gradnje hotelov in apartmajev; zadaj gora Vihren in nova smučišča pod njo

Vihren je z 2910 m tretja najvišja gora na Balkanu,

Pirinsko gorstvo izgleda povsem drugače kot naše Alpe; pretežno je zgrajeno iz metamorfnih kamnin, ki pa so se nagubale v obdobju terciarja. Tudi poledenitev je pustila veliko sledi v površju.

Podnebje v večjem delu države je celinsko ( izjema je obmorski del), z velikimi temperaturnimi razlikami in sušnostjo ( 500 mm padavin; gozd pokriva tretjino ozemlja, tretjina pa je sušne vegetacije.

Reke v Bolgariji – najdaljša reka Iskar teče proti Donavi.

Urbana središča

Turistična karta Bolgarije

Obiskali smo 6 od 9 lokacij, ki so na seznamu UNESCO svetovna dediščina.