GENEZA FEVDALNE DRUBE IN PRAVA A Poznoantini in
GENEZA FEVDALNE DRUŽBE IN PRAVA
A. Poznoantični in rodovnoplemenski elementi – predhodne stopnje • 2 prednika fevdalizma v Evropi – poznoantična družba in pravo iz okrilja rimskega imperija • KONTINUITETA RIMSKEGA PRAVA: koliko in kje je še veljalo v novih razmerah (ne recepcija RIMSKEGA PRAVA!) – plemenska družba ljudstev ob mejah rimskega imperija • prihajajo v stik z razvitejšimi evropskimi državmi
• poznoantična država – še sužnjelastništvo, razvijajo pa se že razmerja, v katerih imajo neposredni obdelovalci večjo gospodarsko samostojnost
Delitev rimskega imperija - 395 • zahodni rimski imperij – propad 476; prestola se polasti eden od četovovij Germanov v rimski službi (uradni začetek srednjega veka) – slabši pogoji za kontinuiteto – bolj primerni tam, kjer je prebivalstvo ostalo in enako živelo naprej (kjer še danes govorijo romanske jezike) • drugače tam, kjer se je prebivalstvo menjalo (npr. Jugoslavija, Madžarska, Avstrija) • vzhodni rimski imperij – vzhodnorimska ali Bizantinska država (Bizanc. Istanbul) – kontinuiteta
Vojaška demokracija • zadnja stopnja razvoja rodovnoplemenske družbe – hitrejši razvoj, kjer je bil večji stik z Rimom – razvojna stopnja od plemenske družbe v (barbarsko) državo • pridobivanje in obdelava železa pospešujeta delitev dela in razvoj menjave – presežek produkta + vojni plen dobi tisti na višjem položaju • položaj se kaže v vojaški hierarhiji • patriarhalno suženjstvo – npr. vojni ujetniki v družinah svojih gospodarjev
Ludwig Gumplowicz (18381909) • • eden izmed utemeljitelj pravne sociologije raziskuje razvoj plemenskih družb socialni darwinizem poligenetska teorija o nastanku človeštva – horde se bojujejo med seboj, kanibalizem, izkoriščanje človeka po človeku, zmagujoča horda – organizira državo • Avsto-ogrska – razvite nacije in plemena (kasneje glede Slovencev in Čehov meni, da se plemeni lahko razvijeta v narod)
• za vojaško demokracijo tudi značilne plemenske zveze – občasne zveze plemen za vojne podvige • močnejše pleme vodilno vlogo • demokracija: svobodni skupno odločajo o skupnih zadevah • stalna naselitev in prilaščanje določene zemlje • plemenska zveza ni razvita država – na tleh rimskega imperija se razvijejo ob stiku plemenske s poznoantično družbo; razvijejo fevdalna razmerja (pozneje se tako poimenujejo) – pospešek tem plemenom v razvoju - stik plemen s poznoantično družbo – uveljavijo oblast nad starim prebivalstvom (večina prebivalstva ostane svobodna)
• nastanek PREDFEVDALNE ALI BARBARSKE DRŽAVE – v zgodnjem srednjem veku – prehodna oblika med poznoantično in fevdalno državo – “barbari” – Nerimljani (Germani) • razredni fevdalni odnosi se že uveljavljajo, večina prebivalstva pa še svobodnih • namen take države – vzdrževanje sile zoper pripadnike drugih držav ali plemen – najbolj tipična kot izhodišče: FRANKOVSKA DRŽAVA • v nekdanji Galiji: združitev galorimskih poznoantičnih elementov z germanskimi plemeni • nato širitev fevdalizma v Zahodno in Srednjo Evropo
• onkraj nekdanjega Rimskega imperija (onkraj Rena in Donave) FRANKI že dokaj zgodaj uveljavijo svoje institucije – na podlagi poljedelstva – Zahodni Slovani sprejmejo fevdalizem že v razviti stopnji skupaj s krščanstvom
Bizantinska država • kontinuiran razvoj vzhodnorimskega cesarstva – kasnejši razvoj institucij, podobnih zahodnim – plemenske skupnosti se manj uveljavijo kot na zahodu – sporno, kdaj se sploh uveljavijo fevdalna razmerja • tudi tam, kamor se naselijo Južni Slovani, se fevdalna razmerja počasi razvijajo, veliko bolj pa tam, kjer so prihajali v stik z razvitejšimi državami
Drugje po svetu • se pojavljajo razmerja, podobna evropskemu fevdalizmu • med živinorejskimi plemeni na Bližnjem Vzhodu in Arabskemu polotoku se pojavlja islamska država, ki poseže v Evropo – 711 na Pirinejski polotok – 9. stoletje na Sicilijo – sredi 14. stoletja tudi na Balkan
B. Kontinuiteta rimskega prava • VZHOD • JUSTINJANOVA KODIFIKACIJA (Corpus Iuris Civilis, prva polovica 6. stol. ) – nato zakonodajna dela in zbirke v grščini • “Poljedelski zakon” iz 7. ali 8. stol. – ureja agrarna razmerja » vpliva tudi na položaj novodoseljenih Slovanov » kako so se svobodne skupnosti vključevale v bizantinsko državo • 726 – “Izbor”: izvleček iz Justinjanove kodifikacije z dopolnitvami (cesar Leon III) • 900 – “Bazilike”: modernizacija Justinjanove kodifikacije v 60 knjigah
Zahod • kralji novodošlih ljudstev že pred Justinjanom za svoje države zapisovali rimsko pravo, ki je veljalo za njihove podanike rimskega porekla – osebno načelo – za vsakogar velja njegovo plemensko pravo (za Rimljane in rimsko Cerkev veljalo rimsko pravo) – 500 – leges Romanae: uradni zapisi rimskega prava (v državah Zahodnih in Vzhodnih Gotov) – v latinščini • VULGARIZACIJA RIMSKEGA PRAVA – prilagajanje rimskega prava novim, bolj preprostim pravnim razmeram
Kraji slovenske poselitve • še pred prihodom Slovanov rimska tradicija omajana, a še ne čisto odrezana – ljudstva pred Slovani že pokristjanjena in v določenih državnih razmerjih s Carigradom • potomci Ilirov in Keltov ter rimski naseljenci v mestih še po starem • 600 – Slovani, zvezani z Obri, pridejo na področje vzhodnih Alp – zamenja se veliko ljudi – propadejo še zadnje zveze teh krajev z rimsko civilizacijo • npr. propad škofijskih sedežev, le obmorska mesta se ohranijo s temi sedeži
• notranjost – možnost za kontinuiteto antičnih prav zelo omejena (le posredno, če je prebivalstvo prevzelo kakšen običaj npr. v živinoreji ali trgovini) • obmorska mesta – poleg naselbinske tudi pravna kontinuiteta • rimsko pravo pride na Slovensko bolj pozneje – po posredovanju srednjeveških prav (zlasti kanonskega) – s praktično recepcijo ob koncu srednjega veka
C. Germanska prava • ne gre za enotno pravo, ampak za različna plemenska prava – podobna ali različna glede na različno razvojno stopnjo plemena
1. Splošno • njihov razvoj glede na stik z rimskim imperijem (razvoj državnih oblik pri plemenih ob mejah z Rimom) – bojni pohodi, delež pri plenu, družbeni dvig starešinstva • “barbarske države” najprej tam, kjer je pleme zasedlo del bivše rimske države z ostanki starega prebivalstva – zopet oživi osebno načelo (v Rimu ga je 212 odpravil Karakala) • z vsakim, ki je na nekem ozemlju užival pravno varstvo, ravnajo po njegovem pravu (lex originis) – do praktične veljave, kjer so bili zaradi selitev na enem ozemlju pomešani prebivalci različnega izvora s pravno sposobnostjo (pomešanje rimskih in germanskih prebivalcev)
• novoprišleki na bivše dele Rimskega imperija so Rimljanom večinoma pustili svobodo in pravo ter si skušali zagotoviti prevladujoči položaj in materialno korist – bolj na Zahodu; pri nas malo ostankov
- večja je bila plemenska mešanost, in tudi razvoj, večja potreba po pravnih zapisih - leges Romanae - leges barbarorum (zapisi germanskih plemenskih prav) - germanski leges v latinščini, anglosaški v ljudskih jezikih (ni bilo toliko stika z Romani) - vpliv na slovensko pravo pozneje, po naselitvi s strani Langobardov, Bavarcev in Frankov
2. Langobardsko pravo • prvi stiki Slovencev z prejšnjimi gospodarji teh krajov in poslej zahodnimi sosedi • samostojni, dokler jih Karel Veliki 774 ne pripoji Veliki frankovski državi • 643 – Edictum Rothari – po kralju Rotarju – Langobardsko pravo s tujimi primesmi – uporabljajo potem tudi Franki – 1020 predmet pravniške obdelave na pavijski pravni šoli (Pavia – glavno mesto Langobardov) • z nekaterimi dodatki postanek del zbirke Liber Papiensis (Pavijska knjiga) • pri njeni obdelavi se razvija posebna metoda razlage z obrobnimi pripombami – GLOSIRANJE – prenesejo potem na druge pravne šole pri obravnavi rimskega prava
3. Bavarsko pravo • v 8. stoletju le rahlo odvisni od Frankov, 788 pa vključeni v njihovo državo • Lex Baiuvarorum – njihovo plemensko pravo, zapisano sredi 8. stoletja, ko so Slovenci priznali njihovo nadoblast – pod vplivom drugih germanskih plemen in pod cerkvenim vplivom • pripadnost bavarskemu plemenskemu pravu so pri pogodbenih pričah pokazali s tem, da so jih pri pravnem dejanju potegnili za ušesa v podkrepitev spomina (“priče, potegnjene za ušesa”); še v 11. stoletju • kot zemljiški gospodje in kmeti so se pomešali med Slovence; v zgodnjem fevdalizmu najpogostejši fevdalni gospodje; germanizacija severne Slovenije z bavarskim pravom tudi s kmeti
4. Frankovsko pravo • največji pomen na Slovenskem • Lex Salica v začetku 6. stoletja (plemensko pravo Salskih Frankov pod Klodvigom) • Lex Ripuaria – pravo Ripuariskih Frankov; 800 – po njem živeli Karolingi (tem pripadal Karel Veliki) – vpliv teh plemenskih prav na Slovenskem ni zaznaven
• KAPITULARJI – predpisi, ki so jih izdajali kralji • spreminjali plemenska prava • samostojni kapitularji – še posebej pomembni za Slovence – urejajo upravne zadeve in veljajo za vso frankovsko državo – V 9. stoletju določen vpliv na upravo in cerkveno organizacijo v Sloveniji (predvsem na zemljiška gospostva v kraljevi oblasti ali, ki so izvirala iz nje) » posebej Capitulare de villis (okrog 800) – upravljanje kraljevih domen » to ni bilo plemensko pravo, temveč kraljevo pravo, deloma po rimskem zgledu
• vpliv frankovskega prava v Sloveniji kot pravo frankovske države, ne plemensko pravo – ne toliko vpliv za časa Karla Velikega kot po posredovanju vzhodnofrankovske (nemške) naslednice frankovskega cesarstva
• v Sloveniji združeno bavarsko-frankovski vplivi – pospešijo prehod na razvitejše oblike agrarne pridelave – pripomorejo k uvedbi ustreznih organizacijskih oblik (hubni sistem v okviru zemljiških gospostev) • huba: enota kmečke posesti; dovolj za družino, da od nje živi in daje gospodu rento (v delu, naravi ali denarju); o njenem gospodarjenju odloča sam kmet – ob ohranitvi tradicije slovenske kneževine vodijo do nastanka krajin (mejnih grofij) • ne pomenijo popolnega prenosa frankovskega prava na Slovensko – nove institucije prenašajo na domače podlage
5. Teorija o svobodni marki • celotni vaški svet ali vaška skupnost kot gospodar tega sveta – del marke, ki ga skupno uživajo (pašnik in gozdovi): skupščina, gmajna • oblika prastarega agrarnega kolektivizma – “markovna tovarišija” naj bi bila porvotno svobodna naselbinska skupnost, ki kasneje preide v odvisnost od zemljiškega gospostva
- Slides: 26