FOKUSNE SKUPINE doc dr Liljana Rihter UVOD ISTA

FOKUSNE SKUPINE doc. dr. Liljana Rihter

UVOD ČISTA HOLISTIČNO INDUKTIVNA (KVALITATIVNA) STRATEGIJA ČISTA HIPOTETIČNO-DEDUKTIVNA (KVANITITATIVNA) STRATEGIJA naturalistična raziskava eksperimentalni načrt zbiranje kvalitativnih zbiranje kvantitativnih podatkov analiza vsebine Vir: Patton, 1990: 197 statistična analiza

KAJ SO FOKUSNE SKUPINE? ENA IZMED METOD ZBIRANJA KVALITATIVNIH PODATKOV vodenje skupine in interpretacijo rezultatov je potrebno razumeti znotraj konteksta skupinske interakcije

TEMELJ METODE FOKUSNE SKUPINE - SPOZNANJE, DA ODLOČITVE, KI JIH SPREJMEJO LJUDJE, NASTANEJO V SOCIALNEM KONTEKSTU, V DISKUSIJI Z DRUGIMI LJUDMI; - TO SPOZNANJE ZAČNEJO UPORABLJATI RAZISKOVALCI TRGA V 50. LETIH PREJŠNJEGA STOLETJA ZA ZBIRANJE NATANČNIH INFORMACIJ O PREFERENCAH POTROŠNIKOV.

KONCEPTUALNA IZHODIŠČA FOKUSNE SKUPINE • Fokusirano raziskovanje: zbrati kvalitativne podatke od posameznikov, ki so doživeli posebno konkretno okoliščino, ki služi kot fokus intervjuja; • Skupinske interakcije: cilj je bolje razumeti skupinsko dinamiko, ki vpliva na posameznikove zaznave, proizvajanje informacij in odločanje; • Poglobljeni podatki: medsebojno srečanje ljudi v skupini spodbudi več odgovorov o vprašanjih obnašanja, ki gredo preko nivoja površinskih razlag; • Humanistična raziskava: splošna usmerjenost, ki vključuje empatijo, odprtost, aktivno poslušanje.

OSNOVNE ZNAČILNOSTI FOKUSNIH SKUPIN - Intervju z majhno skupino ljudi (6 – 8), oblikovano začasno, za specifičen namen - Spraševanje o specifični (določeni temi), ki ga usmerja moderator - Čas: 1, 5 do 2 uri - Gre za intervju in ne za reševanje problema - Udeleženci: relativno homogena skupina ljudi - Možnost dodajanja komentarjev po tem, ko drugi že odgovorijo na vprašanje - Ni nujen niti konsenz niti nestrinjanje

CILJ FOKUSNIH SKUPIN DOBITI VISOKO-KVALITETNE PODATKE V SOCIALNEM KONTEKSTU, KJER LAHKO LJUDJE RAZMIŠLJAJO O LASTNIH POGLEDIH V KONTEKSTU DRUGIH POGLEDOV

KONTEKSTI UPORABE FOKUSNIH SKUPIN • Dobiti splošne izhodiščne podatke o temi, ki nas zanima. • Oblikovati raziskovalne hipoteze, ki jih nato preverimo z nadaljnjim raziskovanjem in testiranjem z uporabo kvantitativnih metod. • Spodbujanje novih idej in kreativnih konceptov. • Odkrivanje potencialov za rešitev problemov v novih programih, storitvah, proizvodih. • Oblikovanje vtisov o proizvodih, programih, storitvah… • Spoznati, kako respondenti govorijo o fenomenu, ki nas zanima, kar lahko izboljša načrtovanje merskih instrumentov. • Interpretacija predhodnih kvantitativnih rezultatov. • . . .

PREDNOSTI FOKUSNIH SKUPIN - Učinkovita tehnika zbiranja (in analize) kvalitativnih podatkov. - Fleksibilna tehnika z vidika namena uporabe. - Zagotavlja nekaj kontrole kvalitete nad zbiranjem podatkov. - Skupinska dinamika prispeva k osredotočanju na pomembne teme. - Hitro ocenimo, kakšen je obseg podobnih mnenj udeležencev. - Ponavadi udeleženci z veseljem sodelujejo. - Je tehnika, ki jo lahko uporabimo tudi pri tistih skupinah, ki imajo težave s funkcionalno pismenostjo (npr. otroci).

SLABOSTI FOKUSNIH SKUPIN - Omejenost pri številu vprašanj, na katera želimo odgovore. - Vodenje fokusne skupine zahteva znanje o procesu skupinske dinamike (nevarnost – dominantni govorci). - Težava s hkratnim beleženjem in usmerjanjem fokusne skupine. - Nepričakovane neprijetnosti. - Moderator kot vir usmerjanja odgovorov.

NAČRTOVANJE IN IZVEDBA FOKUSNIH SKUPIN • Opredeliti problem raziskave (katera vrsta informacij je zaželena, od koga jih lahko dobimo). • Opredeliti okvir vzorčenja (spisek ljudi, enot, reprezentativnih za populacijo). • Določiti moderatorja in načrtovati smernice za intervju. • Izbira vzorca (obveščanje, odločitev o času in prostoru izvedbe). • Vodenje skupine. • Analiza in interpretacija podatkov. • Pisanje poročila. • Predlogi (odločitve in akcije).

KAKO VODITI FOKUSNE SKUPINE? zainteresiran za udeležence igrati vlogo moderatorja pripravljen slišati neprijetne vidike zavedanje, da ni mogoče moderirati vseh skupin MODERATOR uporablja edinstvene talente vodstveni stil – podporno vodenje ima znanja in spretnosti (razumevanje skupinskega procesa, radovednost, komunikativnost, prijaznost, smisel za humor…)

KAKO VODITI FOKUSNE SKUPINE? ASISTENT ZNAČILNOSTI: - Drugačen od moderatorja - Radoveden - Sposoben nadzirati reakcije - Samodiscipliniran VLOGA: - Član tima - Dela natančne zapiske in snema - Skrbi za opremo in logistiko - Se odzove na nepričakovane prekinitve - Sodeluje pri povzetku z moderatorjem - Sodeluje pri analizi fokusne skupine

KAKO VODITI FOKUSNO SKUPINO? 1. PRED IZVEDBO FOKUSNE SKUPINE - Moderator se miselno pripravi (načrt dela, potek spraševanja, preveri spisek nalog) Priprava opreme (oprema za snemanje, papirji, listi z vprašanji) Priprava sobe (temperatura, svetloba, razporeditev)

KAKO VODITI FOKUSNO SKUPINO? 2. KO UDELEŽENCI PRISPEJO: - Jih registriramo (če potrebujemo podrobnejše podatke – ime, spol, starost, poklic, …) - Opravimo kratke pogovore z njimi (pozdrav, sproščen pogovor o postranskih zadevah)

KAKO VODITI FOKUSNO SKUPINO? 3. MED IZVEDBO FOKUSNE SKUPINE JE DOBRO, DA MODERATOR: - Predstavi namen in potek dela - Tekoče postavlja vprašanja in predpostavi potek fokusne skupine - Nadzira lastne reakcije - Dopušča premore - Zaprosi za dodatne informacije - Pozorno posluša - Spodbuja vse člane, da sodelujejo - Povzame diskusijo in se zahvali - Ob morebitnem posredovanju dodatnih informacij s strani udeležencev ob odhodu to zabeleži * Posebna pozornost, če gre za specifične skupine!

KAKO VODITI FOKUSNO SKUPINO? 4. PO ZAKLJUČKU FOKUSNE SKUPINE JE DOBRO, DA MODERATOR IN ASISTENT - Preverita, ali je snemalna naprava zabeležila odgovore - Povzameta pogovor in se osredotočita na najpomembnejše teme, na razlike od naših pričakovanj, na nepredvidene ugotovitve

PROBLEMI IN STRATEGIJE REŠEVANJA PROBLEMOV 1. MOTNJE (ki preusmerijo pozornost iz glavne teme): - hrupen prostor - obleka moderatorja, nakit - mobilni telefoni - nujen medicinski primer

PROBLEMI IN STRATEGIJE REŠEVANJA PROBLEMOV 2. PREMALO UDELEŽENCEV - Počakamo 10 minut - Asistent prestreže zamudnike in jim na kratko povzame dogajanje - Pregledati protokol vabljenja in ugotoviti, kaj je narobe - Možnosti za povečanje števila udeležencev: - procedura sistematičnega obveščanja zagotavlja, da se bodo vabljeni res udeležili fokusne skupine

PROBLEMI IN STRATEGIJE REŠEVANJA PROBLEMOV 3. PREVEČ UDELEŽENCEV - Do tega pride, kadar ni nadzora nad obveščanjem - Pojavijo se lahko spremljevalci udeležencev - Možnosti za zmanjšanje števila udeležencev: - ljudem se zahvalimo in jih opozorimo na omejitev skupine; - damo vprašanja na listu in prosimo, da v sosednjem prostoru odgovorijo nanje; - skupino razdelimo na dve manjši in damo dvema udeležencema vlogo moderatorja in asistenta

PROBLEMI IN STRATEGIJE REŠEVANJA PROBLEMOV 4. PROBLEMI Z OPREMO - Določen del opreme pozabimo (!posebna torba za fokusne skupine) - Oprema ne deluje (!testiramo opremo pred fokusno skupino; pazimo, da menjamo kasete)

PROBLEMI IN STRATEGIJE REŠEVANJA PROBLEMOV 5. PROBLEMI S PROSTOROM - Težko je dobiti primerno sobo - Možnosti za zmanjšanje problemov s prostorom: - Izogibajmo se velikim in visokim sobam Prostor mora biti dovolj velik Zagotoviti primerno temperaturo Omejiti glasovne motnje Udobni stoli in mize Lokacija, ki jo je lahko najti

PROBLEMI IN STRATEGIJE REŠEVANJA PROBLEMOV 6. PROBLEMI, KI NASTANEJO ZARADI UDELEŽENCEV A) - - OBNAŠANJE UDELEŽENCEV Eksperti in vplivneži (skupini dodajo veliko vrednost, vendar povzročijo zavore pri ostalih udeležencih; !strategije: pohvalimo njihovo znanje in prosimo druge za mnenje; rečemo, da je za nas ekspert vsak) Dominantni govorci (o sebi menijo, da so eksperti, vendar jih drugi vidijo drugače; !strategije: posedemo jih k moderatorju; verbalno preusmerimo pozornost; ne prekinjamo jih sredi zgodbe) Moteči udeleženci (netolerantni, ne omogočajo drugim, da govorijo; !strategije: opomniti, da so dobrodošli pogledi vseh; vzeti odmor) Osebe brez cilja (veliko govorijo, ne pridejo do bistva; !strategije: prekiniti očesni stik; ko se ustavijo, postaviti novo vprašanje) Tihe in sramežljive osebe (govorijo malo in s tihim glasom; !strategije: sedijo nasproti moderatorja, da ima z njimi očesni stik) Nepozorni udeleženci (težko ostanejo pri bistvu vprašanja; zdi se, da ga ne razumejo; !strategije: ponovimo vprašanje; vprašanja napišemo na tablo; opozorimo, da ne moremo slišati vseh naenkrat)

PROBLEMI IN STRATEGIJE REŠEVANJA PROBLEMOV 6. PROBLEMI, KI NASTANEJO ZARADI UDELEŽENCEV B) KOMENTARJI UDELEŽENCEV - Nespoštljivi in osebni napadi (osebni napadi zaradi nestrinjanja pri bolj emocionalnih temah; !strategija: opozoriti, da morajo udeleženci poslušati drugega) - Nepravilni ali škodljivi nasveti (običajno pri bolj tehničnih temah; !strategija: moderator mora ob koncu opozoriti, da je določen nasvet škodljiv) - Osebna razkritja (obtožbe, ki inkriminirajo določenega udeleženca; !strategija: povedati, da ne iščemo osebnih zgodb udeležencev)

PROBLEMI IN STRATEGIJE REŠEVANJA PROBLEMOV 6. PROBLEMI, KI NASTANEJO ZARADI UDELEŽENCEV C) VPRAŠANJA UDELEŽENCEV - Vprašanja pred fokusno skupino (med procesom vabljenja, neposredno pred diskusijo; !strategija: ponudimo dovolj informacij) - Vprašanja po predstavitvi udeležencev v fokusni skupini (!strategija: takih vprašanj ne spodbujamo; če so postavljena, pojasnimo, da bo odgovor ob koncu) - Vprašanja med fokusno skupino (!strategije: v odvisnosti od konteksta – zavrnemo vprašanje, prosimo drugega, da odgovori, preložimo odgovor, odgovorimo) - Vprašanja ob zaključku (!strategije: spodbujamo spraševanje in odgovorimo na vprašanja, ki smo jih preložili na konec)

PROBLEMI IN STRATEGIJE REŠEVANJA PROBLEMOV 6. PROBLEMI, KI NASTANEJO ZARADI UDELEŽENCEV D) ODSTRANJEVANJE UDELEŽENCEV IZ FOKUSNE SKUPINE - Pred začetkom (ko takoj ugotovimo, da nekdo ne sodi v fokusno skupino; !strategije: usmerimo jih v čakalnico; jim damo liste z vprašanji in jih prosimo, da jih izpolnijo) - Med izvajanjem (ko je nekdo netoleranten; !strategija: naredimo odmor in povemo osebi, da v drugem delu ne potrebujemo več njenega sodelovanja)

ANALIZA PODATKOV - Preprosti povzetki - Transkripcija pogovora in analiza z različnih vidikov: - vrstni red tem prisotnost/odsotnost teme čas za določeno temo intenzivnost izražanja razlogi vs. reakcije dvom in nezaupanje posameznik vs. skupina tehnika copy-paste analiza vsebine

VIRI – Richard A. Krueger (1998): Moderating Focus Groups. Sage: Thousand Oaks. – Richard A. Krueger (1998): Developing Questions for Focus Groups. Sage, Thousand Oaks. – M. Q. Patton (1990): Qualitative Evaluation and Research Methods. Newbury Park, Sage Publication, str. 335 -337 – David W. Stewart, Prem N. Shamdasani, Dennis W. Rook (2007): Focus groups: Theory and Practice. Second Edition, Thousand Oaks, London, New Delhi, Sage Publications.