FLEKSIBILNE OBLIKE DELA Pogodba o zaposlitvi ali pogodba

FLEKSIBILNE OBLIKE DELA Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu 11. Seja Zbora Sekcije avtošol Slovenije, torek 22. november, 2011 Nina Globočnik, direktorica Inštituta za delodajalce, Gospodarska zbornica Slovenije

Pravni viri • Zakon o voznikih (Ur. l. št. : 109/10) • Pogodba o zaposlitvi : Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. : 42/02) • Pogodba o delu (podjemna pogodba) : Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 83/2001) • Malo delo in kratko trajno delo: Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-UPB 1) (Ur. l. RS, št. : 12/2007)

Kje se zatika ?

Zakaj v praksi prihaja do problemov pri pogodbi o delu? V praksi prihaja do problemov pri uporabi pogodbe o delu (PD) : - ker je bila do 31. 12. 2002 pogodba o delu urejena tako v ZDR (Ur. l. RS 14/90) kot tudi v ZOR oz. od 1. 1. 2002 dalje v OZ, - ker je prej veljavni ZDR pogodbo o delu urejal v posebnem poglavju z naslovom “Začasno in občasno delo”, zakonsko je bil omejen čas izvajanja pogodbenega dela na največ 60 dni v letu in na največ 8 ur na teden, - ker “novi” ZDR ne ureja dela po pogodbi o delu, - ker “novi” ZDR prepoveduje in sankcionira izvajanje dela po pogodbi o delu v primerih, ko so podani elementi delovnega razmerja, - ker uporabniki niso seznanjeni s tem, da zakonsko podlago za pogodbo o delu določa Obligacijski zakonik (Ur. l. RS 83/01), - ker terminologija povzroča zmedo pri uporabnikih : pogodba o delu, pogodba o podjemu (podjemna pogodba), - ker se v posameznih primerih zlorablja v izogib sklenitve pogodbe o zaposlitvi, - zaradi spremembe zakonodaje, ki ureja dejavnost avtošol

Zakon o voznikih 2. odstavek 28. člena: V šolah vožnje smejo usposabljati kandidate za voznike motornih vozil samo učitelji vožnje in učitelji predpisov: • • ki imajo veljavna dovoljenja za opravljanje tega dela ter delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali podjemne pogodbe (pogodbe o delu). Stari zakon: učitelj vožnje, ki opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe, sme pripravljati kandidate po največ tri učne ure dnevno.

Pogodba o zaposlitvi - elementi delovnega razmerja – 4. člen ZDR • je razmerje med delavcem in delodajalcem, • v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca • in v njem za plačilo, • osebno • in nepretrgano opravlja delo • po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati Ø dogovorjene ter Ø predpisane pravice in obveznosti (ZDR, drugi zakoni in predpisi)

Pogodba o delu oziroma podjemna pogodba 619. člen OZ “ S podjemno pogodbo ( pogodbo o delu) se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je • izdelava ali popravilo kakšne stvari, • kakšno telesno ali umsko delo ipd. , naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal. ”

Kdaj se ne sme sklepati pogodba o delu? Ø Prepoved izvajanja dela po pogodbi o delu (2. odst. 11. člena ZDR): Če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. Ø Prekršek : 231. člen ZDR: Delodajalec-pravna oseba se lahko kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 750 do 2000 EUR takoj na kraju prekrška, če pri njem opravlja delavec delo na podlagi pogodbe civilnega prava v nasprotju z 2. odst. 11. člena ZDR. Z denarno kaznijo od 100 do 800 EUR se lahko kaznuje takoj na kraju prekrška tudi odgovorna oseba delodajalca. Ø Delovnopravna posledica : Preoblikovanje civilnega v delovno razmerje !

Problemi pripravi pogodbe o delu - pogodbeni stranki : 1/629. člen OZ : če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega, podjemnik ni dolžan osebno opraviti posla, - določitev predmeta pogodbe o delu: običajno abstraktno, navaja se delo namesto pričakovanega rezultata dela, dela in naloge delovnega mesta, ipd. - pomanjkljivi opisi sredstev, s katerimi izvajalec opravlja delo, lokacija, - čas za izvršitev storitve: pogosto obdobje enega leta ali več brez okvirnih terminskih planov, - plačilo : bruto-neto, vključitev materialnih stroškov, avansiranje plačila pri storitvah je vprašljivo, - odgovornost za pogodbo : za zakonitost pogodbe, za strokovno in celovito izvršitev storitev, za nadzor

Predlogi za sklepanje pogodb o delu po ZDR Predmet pogodbe o delu je lahko storitev oz. delo: Ø ki ni vključeno v sistemiziran (8. in 20. člen ZDR) delovni proces pri delodajalcu, Ø ki je sicer vključeno v sistemiziran delovni proces, pa niso podani vsi elementi delovnega razmerja po ZDR, Ø občasna ali začasna dela v manjšem obsegu, Ø pogodbe naj se sklepajo najdalj za kvartalna obdobja, Ø v pogodbi naj se določi storitev (predmet pogodbe) in plačilo po opravljeni uri storitve (ali smiselno enako drug obseg storitve na uro), Ø pri plačilu je potrebno upoštevati dejstvo, da davčno osnovo predstavlja 90 % plačila (vključno s stroški).

Med pogodbo o delu in pogodbo o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi 9. , 5. in 16. člen ZDR - s pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje - pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki, vendar pa predpisana obličnost ni pogoj za obstoj delovnega razmerja (predlog 3 dni pred sklenitvijo) - če delavcu ni izročena pisna pogodba o zaposlitvi, lahko kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja zahteva njeno izročitev od delodajalca in sodno varstvo - domneva o obstoju delovnega razmerja : V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja.

Stranke pogodbe o zaposlitvi 5. člen ZDR Delavec : - lahko samo fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec : - pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Delavec je v podrejenem položaju do delodajalca !

Stranke pogodbe o delu so lahko tako na strani naročnika kot na strani izvajalca : • pravne osebe, • samostojni podjetniki, • fizične osebe. Status izvajalca je lahko relevanten pri ugotavljanju odgovornosti izvajalca za uspeh. Med strankama ni odnosa podrejenosti.

Bistvena razlika med pogodbo o delu in pogodbo o zaposlitvi (1) Odgovornost za uspeh Pogodba o delu : Uspeh, delo mora biti opravljeno ! Za izvajalčevo delo je značilno, da delo opravi, da delo pripelje do rezultata in da je vse izvajalčevo delo, dokler ne rodi rezultata, za katerega sta se stranki dogovorili s pogodbo, v izvajalčevi lastni nevarnostni sferi. Pogodba o zaposlitvi : odgovornost delavca za vestno opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, delavec ne nosi odgovornosti (rizika) za rezultat

Bistvena razlika med pogodbo o delu in pogodbo o zaposlitvi (2) Skrbnost Pogodba o delu : Glede izvajalčeve skrbnosti veljajo splošna pravila o skrbnosti strokovnjakov. Izvajalec odgovarja za škodo, ki jo pri izvrševanju naročenega dela povzroči tudi ob najmanjši krivdi, torej tedaj, če ne ravna z vestnostjo, ki je v njegovi stroki običajna. Pogodba o zaposlitvi : Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. Delavec je tudi disciplinsko odgovoren, pri izvajalcu po pogodbi o delu ni disciplinske odgovornosti.

Bistvena razlika med pogodbo o delu in pogodbo o zaposlitvi (3/1) Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi - minimalno plačilo je določeno že z zakonom in kolektivnimi pogodbami, ob plačilu za delo še pravica do drugih prejemkov povračila stroškov v zvezi z delom, plačilo ni nujno neposredno odvisno od uspeha oz. rezultata, riziko za rezultat nosi delodajalec, poleg plačila še druge pravice (letni dopust, plačane odsotnosti z dela itd. ), specifična davčna obravnava. Na podlagi 2. odstavka 126. člena ZDR in 127. člena ZDR je predvidena plača na podlagi delovne uspešnosti delavca, ki je lahko odmerjena navzgor in navzdol, priporočljivo pa je, da je sistem nagrajevanja predviden s splošnim aktom delodajalca.

Druge značilnosti pogodbe o delu (1) Samostojnost izvajalca Izvajalec je samostojen pri izvajanju dela; njegova samostojnost je lahko omejena z navodili naročnika. Skrbnost izvajalca Glede izvajalčeve skrbnosti veljajo splošna pravila o skrbnosti strokovnjakov. Izvajalec odgovarja za škodo, ki jo pri izvrševanju naročenega dela povzroči tudi ob najmanjši krivdi, torej tedaj, če ne ravna z vestnostjo, ki je v njegovi stroki običajna.

Druge značilnosti pogodbe o delu (2) • Navodila in nadzor naročnika Naročnik ima pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla, izvajalec pa mu mora to omogočiti. Opozorilo : produkcijska odgovornost izvajalca kot proizvajalca, odgovornost šoferja in podobno ! V določenih primerih izvajalec odgovarja kljub navodilom naročnika ; izvajalec lahko razdre pogodbo. • Zaupanje izvršitve posla tretjemu Če iz pogodbe ali iz narave posla ne izhaja kaj drugega, izvajalec ni dolžan osebno opraviti posla. Tudi če posla ne opravi osebno, je izvajalec zanj še naprej odgovoren.

Druge značilnosti pogodbe o delu (3) Pregled izvršenega dela Naročnik je dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti izvajalca. Sodelavci izvajalca Izvajalec odgovarja za sodelavce kot da bi delo sam opravljal. Terjatve sodelavcev Sodelavci se za svoje terjatve do izvajalca lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje izvajalcu, če so pripoznane.

Bistvena razlika med pogodbo o delu in pogodbo o zaposlitvi (3/2) Plačilo po pogodbi o delu - plačilo je odvisno od uspeha oz. rezultata, - je predmet dogovora pogodbenih strank - določi se s pogodbo (če ni določeno z obvezno tarifo), - če ni določeno s pogodbo, ga določi sodišče, - samo plačilo po pogodbi o delu je davčno obremenjeno s posebnim 25 % davkom, - predmet davčne obravnave je celotno plačilo po pogodbi zmanjšano za 10 % materialnih stroškov (razen če izvajalec dokaže večji obseg materialnih stroškov prevoza in prenočevanja-če je to določeno s pogodbo).

Delavec kot samostojni podjetnik - podjemna pogodba med “delodajalcem”(naročnik) in “delavcem” (izvajalec), - pravna podlaga za gospodarsko sodelovanje je gospodarska pogodba, za katero velja Obligacijski zakonik, - v tem razmerju delovnopravne norme ne veljajo, - riziko prevzemata obe pogodbeni stranki v skladu z OZ, - izvajalec odgovarja za vsako malomarnost, - tako sodelovanje je lahko finančno ugodnejše za obe pogodbeni stranki, - delavec kot izvajalec lahko opravlja storitve tudi za druge naročnike. Razlaga DURS-a ; za neodvisnost dohodka poslovno sodelovanje vsaj s še enim poslovnim partnerjem.

Delavec kot upokojenec – pogodba o zaposlitvi 178. Člen ZPIZ (ponoven vstop v zavarovanje) (1) Uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije oziroma v tujini ponovno sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se upravičencu izplačuje polovica pokojnine, če je zaposlen z največ polovico polnega delovnega časa.

Delavec kot upokojenec – pogodba o delu • 5. odstavek - 13. člen ZPIZ Obvezno se zavarujejo tudi osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, za katerega prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, kolikor niso obvezno zavarovane na drugi podlagi. • Iz tega sledi, da bi se vsakdo, ki prejema plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, moral obvezno zavarovati. Ker statusa zavarovanca in uživalca pokojnine praviloma nista združljiva, pa vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje pomeni prenehanje izplačevanja pokojnine. Tudi v primeru opravljanja dela na podlagi civilne pogodbe mora naročnik dela plačevati pavšalni prispevek iz naslova zdravstvenega zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (4, 46 EUR) in iz naslova pokojninskega ter invalidskega zavarovanja za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni (6%).

Pogodba o delu - obdavčitev Vrednost 400 EUR normirani stroški (40) EUR osnova za dohodnino 360 EUR (360 € x 25 / 100) dohodnina 25 % 90 EUR neto izplačilo 310 EUR prispevek za ZZ 6 % 24 EUR (400 € x 6 / 100) pavšalni prispevek za ZZ 4, 46 EUR posebni davek na določene prejemke 25 % 100 EUR (400 € x 25 / 100) strošek naročnika 528, 46 EUR (400 € + 24 € + 4, 46 € + 100 €)

Hvala ! Nina. Globocnik@gzs. si