Finanni in makroekonomski vidiki razvoja eleznikega prometa v

Finančni in makroekonomski vidiki razvoja železniškega prometa v Sloveniji Jože P. Damijan

Globalni transportni tokovi Štiri morske avtoceste Azija – Evropa. . . in gradnja obvoza okrog Slovenije (BA koridor)

Nas mora obvoz okrog Slovenije skrbeti? • Vprašanje ni “Ali”, temveč “Zakaj” nas mora skrbeti • A: Delna preusmeritev tovora na ceste • Negativni družbeni stroški • Okolje, poraba energije, varnost • B: Preusmeritev tovora na sosednji koridor (BA) • Narodnogospodarska škoda • Izguba prihodkov logistov (Luka, SŽ, + 300 podjetij) • Nerazvoj sodobne logistične dejavnosti (MMLC) • Negativni posredni vpliv na razvoj gospodarstva • Izgubljeni makroekonomski učinki zaradi negradnje JŽI

Stanje železniške infrastrukture - Ozka grla

Izkoriščenost zmogljivosti: 2030 • V. in X. koridor skozi Slovenijo sta časovno & energetsko še ugodnejša • . . . vendar pa konkurenti gradijo sodobnejše povezave (predvsem BAC)

Glavno ozko grlo manjkajoči 2. tir Koper - Divača 30 Preusmeritev tovora 25 Točka saturacije: 2019 Zmogljivost 1. tira: 14. 2 mio ton A - Dodaten tovor (tujina): - Ceste, - Trst, BA koridor 20 B - Dodaten tovor (Slovenija) 15 Obnovljen 1. tir Obstoječi 1. tir 10 5 20 0 20 9 1 20 0 1 20 1 1 20 2 1 20 3 1 20 4 1 20 5 1 20 6 1 20 7 1 20 8 1 20 9 2 20 0 2 20 1 2 20 2 2 20 3 2 20 4 2 20 5 2 20 6 2 20 7 2 20 8 2 20 9 3 20 0 3 20 1 3 20 2 3 20 3 3 20 4 3 20 5 3 20 6 3 20 7 3 20 8 3 20 9 40 0 B - Dodaten tovor (Slovenija) Obnovljen 1. tir Obseg tovora do točke saturacije - Ceste ? - Tujina ? Izgubljenih 9 -10 mio ton (2040): Izgubljeni prihodki (mio €): - LK: Obnovljen 1. tir A - Dodaten tovor (ostali) Kam bo šel A ? Obstoječ 1. tir - Prist. dej. : - SŽ: -1, 041 -937 -1, 267

Eksterni družbeni stroški tovornega prometa Če gre tovor na ceste … Negativni učinek na okolje cestnega prevoza: - 5 -krat večji od železnic Prihodek od prevoza ne pokrije negativnih družbenih stroškov cestnega prevoza

Če ne storimo ničesar … A: Tovor gre na ceste: - Eksterni družbeni stroški: - Vzdrževanje AC - Etc… B: Tovor gre v Trst in BA koridor - Izgubljeni prihodki logistov - Nerazvoj domače logistike Eksterni stroški 0 1 Negativni ekst. stroški: Izgub. prihodki 0 -500 -1, 000 - 2. 9 mlr € -1, 500 -2, 000 -2, 500 -3, 000 -3, 500 -2, 885 -1, 500 Luka Koper 1, 041 Ostala prist. dejav. -937 -2, 000 -2, 500 -3, 000 -3, 500 SŽ 1, 267 Izgubljeni prihodki: -3. 2 mlr €

Varianta Ado 2025 • Prioriteta na “Želez. hrbtenici” KP – Dunaj in KP - Budimpešta • (brez ljubljanskega železniškega vozlišča) (5, 647 mio €)

Potrebne letne naložbe (letni zneski za investicije, brez vzdrževanja, mio €) Varianta B 1000. 0 Varianta A 900. 0 (2015 -25) 800. 0 Varianta A (201520125) Varianta B (z LJ vozliščem) Varianta C (2015 -2035) letno (Var A) 690 Varianta C 700. 0 (2026 -35) 600. 0 550 513 500. 0 400. 0 300. 0 200. 0 100. 0 6 202 7 202 8 202 9 203 0 203 1 203 2 203 3 203 4 203 5 202 4 202 3 202 2 202 1 0 202 7 8 201 9 201 6 201 201 5 0. 0

Financiranje 2. tira Divača • Predpostavke: • Gradnja: 2015 -2022 • Dolžina: 27 km • Ocenjena vrednost: 1, 340 mio € (presoja !!) • Možna nepovratna sredstva: 385 mio € • Preostanek: 915 mio € • Financiranje preostalega dela: • Kredit EIB: • 365. 7 mio €, 25 let, OM 1. 5% • Obveznice: • 549. 6 mio €, 20 let, OM 2. 0% • Skupna letna anuiteta: • med 18 in 51 mio € • Z uporabo namenskih sredstev lahko 2. tir poplača naložbo v 23 letih

Zakaj se Avstriji splača graditi BA koridor?

Skupne ekonomske koristi: 21 mlr. € 10. 5 mlr € BA koridor 2013: 6 mio ton 2025: 10 mio ton vs. 1. 3 mlr € Divača - Koper 2013: 11 mio ton 2025: 18 mio ton

Makroekonomski učinki vlaganj v javno infrastrukturo do 2035 Drugi tir Vrednost Učinek na investicije dodano vrednost (mio EUR) % BDP Skupaj želez. infrastruktura % BDP Luka Koper % BDP Logistični centri % BDP Skupaj Op. : Ocene z I-O modelom Vir: Vloga in pomen prometne infrastrukture, 2014 1, 300 3. 7 5, 100 14. 4 1, 130 2, 490 Učinek na delovna mesta** 47, 075 7. 0 9, 769 240, 083 27. 7 2, 164 3. 2 6. 1 300 575 0. 8 1. 6 6, 530 12, 508 18. 5 35. 4 53, 195 14, 123

Makroekonomski učinki vlaganj v javno infrastrukturo (do 2040; mlr €) Skupni učinki 0. 9 Družbene in ekološke koristi BDP zaradi izgradnje Neto učinki 4. 9 18. 0 12. 2 Koristi od uporabe 12. 9 Investicijska vrednost (z obnovitvenimi deli, upravljanjem in vzdrževanjem + rezidualna vrednost) -5. 1 Neto učinek: 12. 9 mlr € 9, 000 delovnih mest

Učinki vlaganj • Multiplikator • Slovenija: 1. 9 • IMF: 3 -4

Multiplikator in javne investicije v infrastrukturo Učinek na BDP Kumulativni multiplikator v času nizke rasti: Kumulativni multiplikator v času visoke rasti: t=1: 1. 5 t=4: ≈ 0 t=4: 3 Abiad et al (IMF, 2014)

Multiplikator in javne investicije v infrastrukturo Učinek na dolg/BDP Kumulativni multiplikator v času nizke rasti: t=1: - 4 t=4: - 8 Abiad et al (IMF, 2014) Kumulativni multiplikator v času visoke rasti: t=4: 2. 3

Viri financiranja • Načeloma: • Razmerje 20 : 60 : 20 (EU, država, zasebni K) • EU sredstva 2014 -2020: • 420 mio € • EU predlogi • Juncker: 321 mlr. € • Vprašljivost načrta: zasebni kapital ? ? ?

Domači viri • Država • • Prerazporeditve v proračunu Bencinski cent (za vzdrževanje) Povečanje cestnin za tovorni promet (podvojitev) Infrastrukturne obveznice • 6 – 8 mlr. € • Ročnost 20 – 25 let • Org. oblika: SŽ Infrastruktura ali “Novi DARS”? • Zasebni sektor • Luka Koper, logisti, Aerodrom • PPP, BOT • Bančni krediti (EIB)

Hvala za pozornost !