FINANCE dr Sreko Devjak Vsebina predmeta 1 1
FINANCE dr. Srečko Devjak
Vsebina predmeta - 1 1. 2. 3. 4. 5. 5. 6. 7. 8. Pomen financ za podjetje in namen finančne funkcije v podjetju. Finančni trgi in institucije. Finančni produkti na finančnih trgih, ki jih podjetja uporabljajo za svoje financiranje. Tveganje in donosnost. Vrednost denarja v času. Kratkoročno in dolgoročno finančno načrtovanje. Kratkoročno in dolgoročno zadolževanje. Ocenjevanje denarnih tokov pri dolgoročnih naložbah. Ocenjevanje bonitete podjetja (gostujoči predavatelj). Investicijske odločitve. 2
Vsebina predmeta - 2 V letu 2017 bo izvedba: 1) Denar v času in investicijski kriteriji 2) Poslovni načrt s finančnim načrtom, likvidnost solventnost ; Pomen financ v podjetju 3) Finančno načrtovanje, zadolževanje, denarni tokovi 4) Finančni trgi, institucije, produkti 5) Boniteta podjetja Finance 3
Ocenjevanje pri predmetu • Denar v času in investicijski kriteriji -20% • Poslovni načrt in Finančno načrtovnje -60% • Finančni trgi in Boniteta podjetja – 20% 4
Denar v času- pojmi Osnovni pojmi Glavnica je denarni znesek (finančna sredstva), v določenem časovnem trenutku. Označimo s črko G (v matematiki). n. Obresti so nadomestilo (cena) za uporabo finančnih sredstev v določenem časovnem obdobju. Obrestna mera je v relativni obliki izraženo nadomestilo (cena) za uporabo finančnih sredstev. Pomeben je način obračunavanja. Čas obrestovanja je tisto časovno razdobje, za katerega se obračunavajo obresti. Kapitalizacijska doba je čas med dvema zaporednima pripisoma obresti. S kapitalizacijo je določen način pripisovanja obresti v kapitalizacijski dobi in pove, kolikokrat se pripišejo obresti v obdobju, za katerega velja dogovorjena obrestna mera. Kredit tudi kreditno razmerje je pravno razmerje med kreditodajalcem in kreditojemalcem. Dekurzivno in anticipativno obrestovanje sta izraza, ki opredeljujeta postopek obračunavanja obresti. 5
Denar v času- pojmi - II • • Donos in donosnost. Donos je izražen v absolutnem denarnem znesku, donosnost pa je izražena v relativni obliki (npr. obrestna mera). Dospetje označuje tisti trenutek, ko je treba plačati obveznost. Pojem dospetje je v financah ekvivalenten pojmu zapadlost. Prenumerando zneski so tisti zneski, ki dospevajo na začetku posameznega kapitalizacijskega obdobja. Postnumerando zneski pa so tisti zneski, ki dospevajo na koncu posameznega kapitalizacijskega obdobja. 6
Obrestnoobrestni račun n. Vrednost glavnice Go po prvem pripisu obresti označimo z G 1 : Pri tem je r obrestovalni faktor: Potem je G 1: Splošni obrazec obrestnoobrestnega računa: Kvantitativne metode 7
Obrestnoobrestni račun-II • Splošni obrazec: • Druge oblike obrazca: • Začetna vrednost glavnice: • Obrestna mera • Leta obrestovanja 8
Relativna in konformna obrestna mera • • • Izpodletna kapitalizacija - pripis obresti večkrat v letu Relativno obrestovanje: izpodeltna (mesečna, kvartalna, . . ) relativna obrestna mera • • Konformno obrestovanje: izpodeltna (mesečna, kvartalna, . . )konformna obrestna mera 9
Anuitetni način • Izračun enakih anuitet: a • • • q i - odplačilo dolga, razdolžnina oi - obresti, a - obrok, anuiteta. Di – preostanek dolga (kredita) po plačilu obroka ai dolg (kredit). D 0 – začetna vrednost dolga (kredita). n. Obračun obresti: Odplačilo dolga: 10
Investicijske odločitve – 1. • 11
Investicijske odločitve - 2 •
Investicijske odločitve - 3 •
Investicijske odločitve - 4 •
Investicijske odločitve - 4 Osnovni kriterij: NSV=SVP-SVI Oznake: SVP-sedanja vrednost prihodkov/donosov, SVI -sedanja vrednost izdatkov/vlaganj, NSV-neto sedanja vrednost investicije. Uporabimo naslednje oznake: • Pi-vrednost donosa v času i (i = 1, 2, 3, …, n), • Ii-vrednost vlaganja v času i (i = 1, 2, 3, …, n) • n-obdobja, v katerem nastajajo vlaganja ali donosi, ki izhajajo iz obravnavane investicije, • p%-obrestna mera (diskontna stopnja), • r-diskontni faktor: r= 1+p/100 Kvantitativne metode 15
Investicijske odločitve - 5 1. Neto sedanja vrednost upošteva časovno vrednost denarja in je zato najprimernejši investicijski kriterij. 2. Pove nam, za koliko se spremeni premoženje podjetja, če se podjetje odloči za pridobitev obravnavane dolgoročne naložbe.
Investicijske odločitve – 6 ODLOČANJE: NSV>0→podjetje se odloči za dolgoročno naložbo, NSV<0→podjetje se ne odloči za dolgoročno naložbo, NSV=0→podjetje je indiferentno.
Investicijske odločitve - 7 PRIMER. Izračunajte neto sedanjo vrednost za investicijski projekt A, če dolgoročna naložba podjetju prinaša denarne tokove kot prikazano v spodnji tabeli in če je strošek kapitala, pridobljenega za dolgoročno naložbo enak 7%. Leto Pričakovani denarni tok (v mio EUR) 0 -150 1 45 2 50 3 110
Investicijske odločitve - 8 1. Neto sedanja vrednost upošteva časovno vrednost denarja in je zato najprimernejši investicijski kriterij. 2. Pove nam, za koliko se spremeni premoženje podjetja, če se podjetje odloči za pridobitev obravnavane dolgoročne naložbe.
Investicijske odločitve – 9 ODLOČANJE: NSV>0→podjetje se odloči za dolgoročno naložbo, NSV<0→podjetje se ne odloči za dolgoročno naložbo, NSV=0→podjetje je indiferentno.
Investicijske odločitve – 11 •
Investicijske odločitve – 12 ODLOČANJE: X>1→podjetje se odloči za dolgoročno naložbo, X<1→podjetje se ne odloči za dolgoročno naložbo, X=0→podjetje je indiferentno.
Investicijske odločitve – 13 ISD je tista obrestna mera p%, pri kateri je NSV=0. 1. Notranja stopnja donosa ISN (k%) je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost enaka nič. NSV(k%)=0 2. Naj bo tržna obrestna mera p%, potem odločanje v podjetju: k>p→podjetje se odloči za dolgoročno naložbo, k<p→podjetje se ne odloči za dolgoročno naložbo, k=p→podjetje je indiferentno.
Investicijske odločitve - 10 PRIMER. Izračunajte neto sedanjo vrednost za investicijski projekt A, če dolgoročna naložba podjetju prinaša denarne tokove kot prikazano v spodnji tabeli in če je strošek kapitala, pridobljenega za dolgoročno naložbo enak 7%. Leto Pričakovani denarni tok (v mio EUR) 0 -150 1 45 2 50 3 110
Primer: NSV in ISD • Vlaganje in donosi investicije: Leto 2020 2021 2022 Vlaganja/izdatki (000 DE) 500 700 200 Prihodki/Donosi/Koristi (v 000 DE) Kvantitativne metode 600 2023 2024 600 25
Pojmi pri investicijskem odločanju -1 1. “Analiza občutljivosti“ je analiza učinkov in tveganj, ki so posledica spreminjanja ključnih stroškov in koristi investicije. 2. “Analiza stroškov in koristi“ je način ekonomskega ovrednotenja, pri katerem se v denarju izrazijo stroški in koristi, upoštevajo pa se tudi stroški in koristi, ki se jih ne da izraziti v denarju. 3. “Analiza stroškovne učinkovitosti“ je primerjava stroškov različnih tehnologij izdelave ali zagotavljanja enakih ali podobnih končnih izdelkov ali storitev, pri čemer ni nujno, da je njihova vrednost izražena v denarju. 4. “Celovit projekt“ sestavlja več investicijskih projektov, od katerih vsak predstavlja tehnično tehnološko in ekonomsko zaokroženo celoto. 5. “Diskontiranje“ je postopek za pretvarjanje bodočih denarnih vrednosti v primerljivo sedanjo vrednost s pomočjo diskontne stopnje. 6. “Diskontna stopnja“ je letna odstotna mera, po kateri se sedanja vrednost denarne ali kake druge obračunske enote nacionalnega gospodarstva v naslednjih letih zmanjšuje s časom. 7. “Ekonomska analiza“ je skupni naziv za ovrednotenja, pri katerih se upoštevajo vsi ekonomski stroški in koristi. Kvantitativne metode 26
Pojmi pri investicijskem odločanju - 2 8. “Ekonomska doba investicije“ je privzeto obdobje, za katerega se ugotavljajo učinki investicije. Obsega obdobje od pričetka realizacije investicije, poskusnega in rednega obratovanja s predpisano standardno kvaliteto. 9. “Interna stopnja donosnosti“ je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost projekta enaka nič. 10. “Investicije“ so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja države in drugih vlagateljev. Investicije so aktivnosti pri rabi resursov, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti. 11. “Investicijska dokumentacija“ je opredeljena in navedena v metodologiji in predstavlja osnovo za odločanje v investicijskem ciklusu. n 12. “Investicijski projekt“ je skupek vseh aktivnosti v okviru neke investicije, pri katerem se uporabljajo omejeni resursi z namenom pridobivanja koristi. 13. “Investitor ali soinvestitor“ je pravna oseba, ki je opredeljena v investicijski dokumentaciji. Investitor je lahko hkrati tudi naročnik. Kvantitativne metode 27
Pojmi pri investicijskem odločanju - 3 16. “Minimalna varianta“ je varianta, ki vključuje stroške za ohranjanje zmogljivosti na obstoječem nivoju v ekonomski dobi investicijskega projekta 17. “Negotovost“ je verjetnost, da bo v procesu investiranja, poskusni in redni proizvodnji, prišlo do spremembe izhodiščnih pogojev ter posledično do spremembe rezultata; če je možno to verjetnost številčno izraziti, jo imenujemo stopnja tveganja. 18. “Neto sedanja vrednost“ je razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in diskontiranim tokom vseh stroškov investicije. 19. “Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta“ je oseba, ki jo v ta namen imenuje investitor. 20. “Ovrednotenje“ je postopek določitve ciljev, raziskave različnih variant ter primerjave stroškov in koristi pred odločitvijo o nameravani investiciji. 21. “Projektna dokumentacija“ je dokumentacija, je zakonsko opredeljena dokumentacija. 22. “Relativna neto sedanja vrednost“ je razmerje med neto sedanjo vrednostjo projekta in investicijskimi stroški. Kvantitativne metode 28
Pojmi pri investicijskem odločanju - 4 23. “Stalne cene“ so enotni imenovalec vseh vrednostnih izrazov. To so cene, ki veljajo v času izdelave investicijske dokumentacije. Stalne cene lahko vključujejo tudi pričakovane strukturne spremembe, ki se preverjajo v analizi občutljivosti. 24. “Tekoče cene“ so cene, kakršne pričakujemo v času realizacije investicije; pri analizi delno realiziranih investicij so tekoče cene dejansko realizirane cene za realizacijo investicije na osnovi situacij oziroma obračunov del. 25. “Upravljavec investicije“ je pravna oseba, ki upravlja z izvedeno investicijo po predaji v uporabo in skrbi za zagotavljanje predvidenih učinkov. 26. “Varianta brez investicije“ je varianta, ki ne vključuje nobenih investicijskih izdatkov za ohranjanje obstoječih kapacitet. 27. “Zasedenost kapacitete“ je razmerje med polno kapaciteto in dejansko zasedenostjo. Kvantitativne metode 29
- Slides: 29