Evropska pravna fakulteta Vaje t 7 RAZLAGA NORMATIVNIH

Evropska pravna fakulteta Vaje št. 7: RAZLAGA NORMATIVNIH PRAVNIH AKTOV Mag. Matej Avbelj, LL. M Doktorski raziskovalec European University Institute, Florence, Italy 1

Uvodno 1. TEORETIČNA OSVETLITEV 2. PRIMERI 2

Razlaga kot miselni proces 1. Kaj počnemo, ko razlagamo splošni pravni akt, ko ga npr. želimo uporabiti v konkretnem primeru? 2. Kako izgleda ta “miselni proces” razlage? 3

“Silogistično sklepanje” ali iskanje “miselnega ravnotežja” v TERMINUS MAIOR (ZGORNJA PREMISA) (ABSTRAKTEN ZAKONSKI DEJANSKI STAN) v PRAVNO VREDNOTENJE v TERMINUS MINOR (SPODNJA PREMISA) (KONKRETEN DEJANSKI STAN – PRAVNO DEJSTVO) 4

Uvodna primera PRIMER 1: Komentirajte naslednjo trditev: “Vsako pravno pravilo je šele sad razumevanja pravnih aktov. ” PRIMER 2: Katero pravno pravilo je vsebovano v tem predpisu? “Vozilom vstop v park prepovedan” 5

RAZLOŽITE NASLEDNJE POJME v Praktična razlaga v Znanstvena razlaga v Avtentična razlaga 6

Pomembna vprašanja 1. Kako se lotimo razlage določenega pravnega besedila? 2. Kje najdemo smernice za razlago? 3. Ali obstaja kakšen ustaljen pristop k razlagi pravnih besedil? 7

VRSTE RAZLAGALNIH ARGUMENTOV Primer 1: POSODBENA POGODBA 580. člen OZ (1) Izposojevalec lahko stvar uporablja samo za namen, ki je določen s pogodbo. (2) Če namen rabe s pogodbo ni določen, lahko uporablja stvar kot dober gospodar v skladu z njeno naravo in namenom. (3) Če izposojevalec nedovoljeno uporablja stvar, je odgovoren za morebitno naključno uničenje ali poškodovanje. 585. člen OZ Izposojevalec ne odgovarja za poslabšanje ali spremembo stvari, ki je običajna posledica rabe v skladu s pogodbo. 8

Vrste razlagalnih argumentov Življenjska situacija: Osebi A se je pred kratkim pokvaril avtomobil, zato je osebo B zaprosila, če ji za teden dni posodi svoj avtomobil za osebno rabo, na kar je B pristala. A je v tem tednu dni, ko je imela avto na posodo, tega dodobra izkoristila. Z njim je vozila gradbeni material, poljščine s polja, domačega problematičnega psa na šolanje, prav tako, pa ga je vsak večer posodila tudi svojemu sinu, ki je delal kot taksist, da bi z njim povečal svoj dnevni zaslužek. Tik pred iztekom tedna pa se je celotna družina peljala še na morje, kakšnih 500 km daleč. V dobrem tednu dni je bilo tako z avtom narejenih več kot 10000 km, poznali pa so se tudi učinki taksi voženj in prevažanja gradbenega materiala. Dobroverna B je bila po vrnitvi avta ogorčena. Kaj lahko stori? Ocenite primer z vidika vseh možnih razlagalnih argumentov! 9

Vrste razlagalnih argumentov PRIMER 2: 228. Člen Pogodbe ES (neuradni prevod) 1. Če Sodišče Evropskih Skupnosti ugotovi, da država članica ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, mora slednja storiti vse potrebno, da izpolni sodbo sodišča. 2. Če Komisija meni, da država članica ni sprejela takšnih ukrepov, izda, potem ko je država imela možnost pojasniti svoje stališče, obrazloženo mnenje, v katerem natančno opredeli tiste točke, v katerih država članica ni izpolnila sodbe sodišča. Če država članica ne izpolni sodbe sodišča v roku predvidenem s strani Komisije, Komisija lahko sproži postopek pred sodiščem. Pri tem določi pavšalni znesek ali denarno kazen, ki jo naj država članica glede na vse relevantne okoliščine plača. Če Sodišče presodi, da država članica ni izpolnila njegove sodbe ji lahko naloži plačilo pavšalnega zneska ali pa denarne kazni. 10

Vrste razlagalnih argumentov Ozadje zadeve: Francija je kršila svoje obveznosti po pogodbi; kasneje pa tudi ni izpolnila sodbe sodišča. Kršitev obveznosti je trajala skoraj 10 let. Odločitev sodišča: Sodišče jo je obsodilo na plačilo pavšalnega zneska in denarne kazni. 11

Vrste razlagalnih argumentov OBRAZLOŽITEV SODBE: Namen tega člena je prisiliti državo članico, da ravna po sodbi sodišča, tako da se pri tem zagotovi, da se pravo Unije dejansko uporablja. Tako pavšalna kot denarna kazen obe služita temu namenu. Denarna kazen služi predvsem temu, da se kršitev obveznosti s strani države članice čim prej konča. Pavšalna kazen pa je bolj namenjena popravi negativnih učinkov nespoštovanja obveznosti, še posebej, kadar so ti trajali dlje časa. Iz tega sledi, da hkratna uporaba obeh kazni predvidenih v tem členu ni izključena, še posebej v primeru tako dolgotrajne kršitve. Takšen zaključek ne nasprotuje dejstvu, da omenjeni člen med obema kaznima vsebuje veznik "ali". Kot so temu pritrdile druge stranke v postopku, ima lahko ta veznik, jezikovno, alternativni ali kumulativni pomen in ga je zato potrebno brati v kontekstu, v katerem je uporabljen. V luči namena, ki ga zasleduje ta člen, je veznik ali v tem primeru 12 potrebno razlagati v kumulativnem pomenu.

Vrste razlagalnih argumentov PRIMER 3: Določba češke ustave se glasi: “Češki državljan ne sme biti prisiljen zapustiti svoje domovine. ” Določba češkega zakona o kazenskem postopku se glasi: “Češkega državljana se lahko izroči državi članici EU na podlagi evropskega pripornega naloga in pod pogoji, ki jih določa ta zakon. ” Kaj menite: GLEDE NA PREDSTAVLJENI DOLOČBI: ALI JE ČEŠKI ZAKON V SKLADU Z USTAVO IN ALI JE POTEMTAKEM DOPUSTNO IZROČITI ČEŠKEGA DRŽAVLJANA DRUGI DRŽAVI ČLANICI EU? 13

Vrste razlagalnih argumentov ODLOČITEV ČEŠKEGA USTAVNEGA SODIŠČA: Sama jezikovna razlaga ne podaja enoznačnega zaključka. V primeru več možnih razlag ustave je potrebno izbrati tisto, ki najbolje omogoča izpolnitev obveznosti, h katerim se je Češka s svojim članstvom v Uniji zavezala. Iz zgodovinske razlage omenjenega člena ustave izhaja, da je bil vključen v ustavo neposredno kot odgovor na teror komunističnega režima, ki je v operaciji "Uničenje" prisil vse "problematične" češke državljane, da zapustijo državo. Tako ta ustavni člen ni imel in nima ničesar opraviti z institutom izročitve drugi državi. Izročitev češkega državljana drugi državi članici EU, pod pogoji določenimi v češkem zakonu, je zato dopustna, zakon pa v skladu z ustavo. 14

Vrste razlagalnih argumentov PRIMER 4: Enako vprašanje se je zastavilo pred poljskim ustavnim sodiščem Poljska ustava določa: “Poljskega državljana ni dovoljeno izročiti v sojenje drugi državi. ” Poljski zakon o kazenskem postopku določa: “Poljskega državljana je dovoljeno predati v sojenje drugi državi članici EU na podlagi evropskega pripornega naloga. ” GLEDE NA PREDSTAVLJENI DOLOČBI: ALI JE POLJSKI ZAKON V SKLADU Z USTAVO IN ALI JE POTEMTAKEM DOPUSTNO IZROČITI POLJSKEGA DRŽAVLJANA DRUGI DRŽAVI ČLANICI EU? 15

Vrste razlagalnih argumentov ODLOČITEV POLJSKEGA USTAVNEGA SODIŠČA Zakon o kazenskem postopku je neustaven, ker krši absolutno ustavno prepoved izročitve poljskega državljana. Terminološko razlikovanje med “izročitvijo” in “predajo” te neustavnosti ne odpravi. Zakonska razlaga izraza ne more vplivati na ustavno, ampak obratno. Pomen izraza je tako potrebno ugotoviti na podlagi zgodovinske razlage, pri čemer je potrebno vzeti v račun tudi, kako se ta izraz uporablja v sodni praksi in strokovni literaturi. Ker do predaje pride lahko celo za dejanja, ki na Poljskem niso kazniva, je predaja za posameznika celo bolj obremenilna kot izročitev. Iz tega sledi: ker ustava prepoveduje izročitev, prepoveduje tudi predajo. Na vsak način je v primeru izročitve in predaje končni učinek enak: poljski državljan je izločen iz svojega pravnega sistema, ki ga pozna, v tuj pravni sistem, kjer bo njegova obramba težja. Ustavna prepoved izročitve pa želi preprečiti prav to. KATERE RAZLAGALNE ARGUMENTE NAJDEMO V TEJ SODBI? 16

Vrste razlagalnih argumentov Primer 5: Oseba A je bila lastnik zemljišča, v prid katerega je bila na zemljišču v lasti osebe B ustanovljena služnostna pot vožnje. Oseba A je to služnostno pot na začetku izkoriščala tako, da se je do svoje parcele čez služeče zemljišče pripeljala s svojim avtomobilom. Kasneje pa je šla večkrat tudi peš, ali s kolesom. Oseba B je temu nasprotovala, češ da služnostna pot vožnje izključuje druge oblike prečkanja zemljišča po tej isti poti. a) Kako bi kot sodnik razrešili ta spor? b) Katere razlagalne argumente bi uporabili? 17

Vrste razlagalnih argumentov Primer 6: Oseba A je bila lastnik zemljišča, v prid katerega je bila na zemljišču v lasti osebe B ustanovljena služnostna pot hoda. Oseba A je to služnostno pot na začetku izkoriščala tako, da se je do svoje parcele čez služeče zemljišče sprehodila. Kasneje pa se je očitno premislila in se je začela po poti voziti najprej s kolesom, potem pa celo z avtomobilom. Oseba B je temu nasprotovala, češ da služnostna pot hoda izključuje druge oblike prečkanja zemljišča po tej isti poti. a) Kako bi kot sodnik razrešili ta spor? b) Katere razlagalne argumente bi uporabili? 18

Za katere vrste razlagalnih argumentov (normodajno tehniko) gre? v v v “Kdor zaradi duševne bolezni ali slaboumnosti ali zaradi kakšnega drugega vzroka ni zmožen razsojati, ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči drugemu. ” “Kazensko je odgovoren tisti storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, mamil ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem glede kaznivega dejanja podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. ” “Kdor neupravičeno skrije, odnese, poškoduje, uniči ali kako drugače oskruni truplo, del trupla, ali posmrtne ostanke, se kaznuje z zaporom do dveh let. ” 19

Za katere vrste razlagalnih argumentov (normodajno tehniko) gre? Slovenski zakon o sodiščih določa: “Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne primere. Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede. ” Davčni postopek je poseben upravni postopek, katerega pravila so določena v Zakonu o davčnem postopku. Po Zakonu o davčnem postopku postopajo davčni organ, kadar v davčnih stvareh in drugih stvareh odloča o obveznih dajatvah (davkih) in o pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, ter državni organi in drugi organi, kadar so po drugih predpisih dolžni uporabljati ta zakon. Glede tistih vprašanj, ki niso urejena z Zakonom o davčnem postopku, se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku. 20

Za katere vrste razlagalnih argumentov gre? Zakon (še v času nekdanje YU) je določal, da ima pravico biti voljen za predsednika ali člana predsedstva republike državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 18 let, ima poslovno sposobnost in stalno prebivališče v Sloveniji. Pritožnik, ki ni bil slovenski državljan, je zakon izpodbijal z navedbo, da je v nasprotju s tistim členom ustave, ki določa, da imajo na ozemlju SRS državljani drugih YU republik enake pravice. KAKO IN NA PODLAGI KAKŠNEGA ARGUMENTA JE TEDANJE USTAVNO SODIŠČE REŠILO TA PRIMER? 21

Za katere vrste razlagalnih argumentov gre? ODGOVOR: “Predsedstvo SRS predstavlja SRS kot državo, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in ljudstva Slovenije. Zato je v sami naravi te funkcije vsebovana zahteva, da je lahko predsednik oziroma član tega državnega organa le občan, ki je hkrati tudi državljan države, katero kot nosilec najvišje državne funkcije predstavlja. ” 22

Za katere vrste razlagalnih argumentov gre? v “Kadar se pravni primer ne da določiti niti po besedah, niti po naravnem smislu kakšnega zakona, se je ozirati na podobne, v zakonih določno odločene primere in na razloge drugih z njim sorodnih zakonov. Ako ostane primer še dvomljiv, mora se odločiti glede na skrbno zbrane in dobro preudarjene okolnosti po naravnih pravnih načelih” (Obči državljanski zakonik). v Odločba slovenskega Ustavnega sodišča Up-758/03 na listih. 23

Zadnja vprašanja v Ali pri razlagi nejasnih določil pogodb postopamo drugače kot pri razlagi nejasnih določb zakona? v Pojasnite kako in zakaj? v V čem je posebnost razlage ustave? 24