DRUGANA GEOGRAFIJA 12 IN 13 OKTOBER 2018 VELENJE

DRUGAČNA GEOGRAFIJA 12. IN 13. OKTOBER 2018, VELENJE ANTON POLŠAK, DANIJEL LILEK, IGOR LIPOVŠEK PREDMETNA SKUPINA ZA GEOGRAFIJO

14. 00 – 14. 30 Prihod udeležencev in prijava 14. 30 – 15. 15 Kratek, voden sprehod po Velenju 15. 15 – 15. 45 – 16. 15 Oblikovanje učnega sprehoda z učenci/dijaki po Šaleški dolini Igor Lipovšek, Anton Polšak in Danijel Lilek Šaleška dolina Klemen Kotnik 16. 15 – 16. 45 Degradirana območja in njihovo vključevanje v pouk 16. 45 – 17. 15 PAVZA 17. 15 – 18. 00 Po poteh dediščine - rekreacija in znanje, oplemenitena z etehnologijo. 18. 00 – 18. 30 – 18. 45 Preučevanje trajnostnega pokrajinskega energetskega potenciala in proizvodnje pri pouku. Učitelji (učenci in dijaki) kot člen v načrtovanju 19. 00 – 19. 30 VEČERJA 19. 40 – 20. 15 Mednarodna izmenjava učiteljev geografije Slovenija - Turčija Andreja Bečan, Nina Farič, Nataša Mrak 20. 15 – 20. 30 Občni zbor DUGS 20. 30 – …. DRUŽENJE SPANJE Sobota Ekskurzija s terenskim delom 7. 00 – 8. 00 ZAJTRK 8. 00 – 14. 00 Šaleška dolina, Eriko, TEŠ, Velenjski grad-muzej, Mira Sajko Tatjana Kikec Svetlana Novak (vodja projekta), Simona Karl in Veronika Gradišek Rožle Bratec Mrvar Mitja Bricelj Mladinski hotel Velenje Emil Štrbenk, Klemen Kotnik in Jurij Kunaver

Povzetek Če tvitate, dodajte ključnik #tabor. DUGS Naslov Izvajalec Tvitno sporočilo @zemljepis Energetika kot povezovalni Lipovšek Kar je v naravnem didaktičnem smislu geografski dejavnik v slovenvodovje, je v družbenem smislu energija. ski šoli Rudarstvo kot pokrajino. Polšak Rudarstvo spreminja pokrajino na tvorni dejavnik v didaktični družbeni način, čeprav čez nekaj časa rabi zgleda, kot bi šlo za naravno Vpetost energetike in rudar- Polšak stva v regionalnogeografski okvir Didaktična izvedba pouka o Lilek rudarstvu in energetiki Rudarstvo kot pokrajino. Lipovšek tvorni dejavnik v didaktični rabi Poglejte si tri prosojnice, dr. Dušana Pluta iz leta 2011 S tem namenom je bila pripravljena spletna anketa. Vsebinska in izvedbena. Tudi kamnolomi in glinokopi, peskokopi ter prodokopi v rudarstvo. Ni treba z učenci in dijaki v Velenje.

Oblikovanje učnega sprehoda z učenci/dijaki (po Šaleški dolini) • Mora biti razlog (cilja v UN ni težko najti) • Sprostitev, ponazoritev/ilustriranje, motiviranje, primerjanje, enkratni dogodek (poplava, cestni zastoj, gradnja mostu, sončni mrk • Struktura: Uvod, sprehod, zaključek – lahko tudi na šolskem dvorišču (Karmen Kolnik) • Zadolžitve oz. dejavnosti učencev dijakov • Obvezen zemljevid in orientiranje • Obvezna predstavitev u/d (bilo je smiselno) • Sprehod kot treniranje geografskega pogleda / opazovanja, terensko delo kot trenir. raziskovanja

Avgust 2011 - dr. Dušan Plut

Fosilno-jedrski scenarij do 2030 Bistveno povečanje energije (20 -40 %) elektroenergetski porabe električne Šibkejši sonaravni elektroenergetski scenarij do 2030 Močnejši decentralizirani sonaravni elektroenergetski scenarij do 2030 Zmerno povečanje porabe energije (največ 10 %) Stabilizacija (rahlo zmanjšanje? ) porabe električne energije električne 1 -2 plinski TE – TO (skupaj 800 MW) Večje število TE-TO na zemeljski in (ali) utekočinjeni naftni plin v večjih mestih Obratovanje TET in TE-TO Lj. na premog + izgradnja premogovnega bloka 6 TEŠ (600 MW) + obratovanje (redno/občasno? ) bloka 5 TEŠ TE-TO Lj. na premog + prenova 4. in 5. bloka TEŠ + prenehanje izkopa lignita 2030 Prenova 4. in 5. bloka TEŠ + prenehanje izkopa lignita do leta 2030 Podaljšanje delovanja sedanje JE Krško in gradnja drugega bloka JE Krško (690 MW + 1000 MW) Zaprtje JE Krško leta 2023 (-690 MW) Veriga HE na celotni Savi in Muri (SOČI? ), manjše število malih HE (940 MW + 700 MW) Veriga HE na celotni Savi, številne male HE na mestu nekdanjih vodnih obratov (+ 300 MW) HE na celotni Savi, z možno izjemo območja Ljubljane, številne male HE na mestu nekdanjih vodnih obratov (+200 MW) Velike vetrne elektrarne na slemenih dinarskih kraških planot (Natura 2000) (+ 400 MW) Večje število manjših vetrnih elektrarn na vetrovno nekoliko manj ugodnih, a na delno degradiranih območjih (400 MW) Večje število manjših vetrnih elektrarn na vetrovno nekoliko manj ugodnih, a delno degradiranih območjih (+ 400 MW) Sončne elektrarne, vključno z večjimi (1 -10 MW) na kmetijskih zemljiščih (+400 MW) Sončne elektrarne, izjemoma tudi na opuščenih, manj rodovitnih ali zastrupljenih kmetijskih površinah (+900 MW) Množica sončnih elektrarn na pozidanih površinah (strehe, fasade) (1200 MW) + geotermalne elektrarne (100 -200 MW)… Biomasa in bioplin (SPTE) (+50 MW) Biomasa in bioplin (SPTE) (+ 100 MW) Biomasa (bioplin? ? ) (SPTE) (+100 MW)

1. Prehod na družbo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov: 1. 1. Energetika 1. 1. 1. Učinkovita raba električne energije: realni zunanji stroški proizvodnje električne energije, izvajanje investicij učinkovite, zmanjšane rabe namesto novih investicij v proizvodne zmogljivosti, razvoj tehnologij varčne rabe energije. 1. 1. 2 Sončne elektrarne: dolgoročno verjetno najbolj obetaven vir, vzpostavitev ekonomskih mehanizmov za spodbujanje vlaganj v izgradnjo, gradnja sončnih elektrarn na prisojnih strehah zgradb (1100 k. W) v vseh regijah, gradnja večjih sončnih elektrarn (nad 500 k. W) na večjih pokritih parkirnih prostorih in okoljsko primernem odprtem prostoru. 1. 1. 3 Lesna biomasa: kratkoročno najbolj obetaven vir, energija za ogrevanje in soproizvodnja toplote in električne energije. 1. 1. 4 Prenova stavb (in energetsko-okoljska sanacija javnih zgradb): toplotna izolacija obstoječega stavbnega fonda (zlasti stanovanjskih zgradb), raba obnovljivih virov energije v toplotno dobro zaščitenih stavbah. 1. 1. 5 Geotermalna energija: s sistemi reinjekcijskih vrtin raba plitve geotermalne energije (vrtine do 100 m) s pomočjo toplotnih črpalk, srednje globoke (do 1000 m) za toplo vodo in globokih (nad 4000 m) za proizvodnjo električne energije in ogrevanje. 1. 1. 6 Sončna energija za ogrevanje in toplo vodo: pretežno kritje potreb po topli vodi z nizkotemperaturnim sistemom ogrevanja v dobro zaščitenih stavbah. 1. 7 Gradnja ekososesk, nizkoenergijskih hiš in pasivnih hiš: pilotna gradnja ekososesk v večjih mestih, gradnja energetsko učinkovitih lesenih zgradb, gradnja pasivnih hiš. 1. 2 Promet 1. 2. 1 Javni potniški promet: osrednji poudarek na razvoju železniškega prometa (mednarodnega, medregionalnega, regionalnega in primestnega), podpore avtobusnemu in drugim načinom javnega prevoza, trajnostni mestni promet. 1. 2. 2 Trajnostni tovorni promet: višja cena cestnega tovornega prometa ob upoštevanju vseh zunanjih stroškov, enoten sistem kvot, podpora prevozom po železnici.

Povezave (zbral A. Polšak) • https: //www. google. com/url? sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1 &ved=2 ah. UKEwi. Mrr_oh. Prd. Ah. VB 6 a. QKHVv. NDSIQFj. AAeg. QICRAC&url =http%3 A%2 F%2 Fwww. mzi. gov. si%2 Ffileadmin%2 Fmzi. gov. si%2 Fpag euploads%2 FKabinet_ministra%2 FEKSpriloga 1. docx&usg=AOv. Vaw 0 R g. In. R_1 Ns. XC_eo 7 x-W 0 m 7 • http: //www. energetikaportal. si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nep_2030_jun_2011. pdf • http: //www. energetikaportal. si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nep_op_2011. pdf • http: //www. energetika-portal. si/dokumenti/strateski-razvojnidokumenti/dolgorocno-nacrtovanje-energetske-politike/ • http: //www. energetikaportal. si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nep__db_rezult. pdf