DRUBENE RAZLINOSTI IN NEENAKOSTI Do neenakosti je prihajalo

DRUŽBENE RAZLIČNOSTI IN NEENAKOSTI

Do neenakosti je prihajalo že v najbolj enostavnih družbah, zaradi bioloških razlik, starosti in spola. Iz tega se razvije družbena neenakost. “Je neenakost, ki se kaže v dostopnosti do materialnih dobrin, moči, ugleda, možnosti in priložnosti. ”

Družbena slojevitost ali stratifikacija pa je posebna oblika družbene neenakosti. Zanjo je značilna: - - Skupinskost Da se reproducira s pomočjo institucij po nekem ključu Posamezne oblike slojevitosti označujejo cela zgodovinska obdobja Vsak sistem slojevitosti razvije svojo idejo zakaj je legitimen

OBLIKE DRUŽBENE SLOJEVITOSTI 1. KASTNI SISTEM -je zaprt sistem -temelji na hinduizmu -položaj posameznika določen z rojstvom -poroke med različnimi kastami niso dovoljene (endogamija) -posameznik ima pripisan status -legitimira se s pomočjo karme in darme

2. SUŽNJELASTNIŠTVO -relativno zaprt sistem -ideja, da suženj nima duše (“govoreče orodje”) -ohranjalo se je kot edino znana in mogoča ureditev -novodobno suženjstvo: v ZDA do leta 1864, ki se legitimira s trditvijo o manjvrednosti črnske rase

3. STANOVI -značilni za evropski srednji vek -legitimira se s krščanstvom (družbena ureditev je božja volja) -relativno zaprta oblika družbene slojevitosti -položaj posameznika pravno določen s sistemom pravic in dolžnosti -pripisan status -prehajanje včasih mogoče: s poroko, vstopom v cerkveno hierarhijo, podelitvijo plemiškega naziva, …

4. RAZRED -odprt sistem -legitimira se z idejo, da zasedaš družbeni položaj, ki ga zaslužiš na podlagi svojih sposobnosti in znanja (pridobljeni status)

DOLOČNICE DRUŽBENE SLOJEVITOSTI 1. EKONOMSKO STANJE -imetje (bogastvo, premoženje – tisto kar nekdo poseduje) in dohodek (tisto kar nekdo pridobiva)

2. UGLED -se izraža s spoštovanjem in priznanjem, ki ga izražamo drugim, ali smo ga deležni sami. -človek pridobi ugled zaradi osebnih lastnosti in sposobnosti ali zgolj zaradi tega, ker zaseda pomembnejši položaj (izobrazba in poklic) -izražanje spoštovanja: z odnosom (drža telesa, govor, …), s statusnimi simboli, z nazivi

3. MOČ -Je zmožnost doseči svoje interese kljub nasprotovanju drugih in zmožnost vplivanja na ljudi kaj naj mislijo, hočejo in delajo. To se dosega tudi s pomočjo obvladovanja medijev. n Vse tri določnice so med seboj povezane. Ponavadi so v ravnovesju, včasih pa tudi ne – takrat govorimo o statusnem neskladju.

TEORETIČNE RAZLAGE DRUŽBENE SLOJEVITOSTI

1. FUNKCIONALISTIČNA TEORIJA -Kingsley Davis in Wilbert Moore: slojevitost je nujna za delovanje družbe -Bolj pomembne položaje družba bolje nagrajuje. Ljudje tekmujejo za te položaje, poizkušajo pridobiti ustrezno izobrazbo in kvalifikacije, da bi zasedli dobro plačana delovna mesta. Najboljši v tem tekmovanju pridejo najdlje, kar ni dobro samo za njih, ampak za celotno družbo. Kateri položaji so najpomembnejši je odvisno od: n Edinstvenosti položaja n Odvisnosti od položaja KRITIKE: -težko določiti objektivna merila za pomembnost položajev -slojevitost naj ne bi bila motivacija za doseganje visokih položajev, saj je to prej ovira za ljudi iz nižjih družbenih slojev -neenakost štartnih izhodišč -tisti, ki zasedajo pomembne položaje s svojo močjo ovirajo dostop ostalim.

2. KONFLIKTNE TEORIJE 1. Marx: historični materializem s koncem lovsko-nabiralniških skupnosti (prakomunizem), se oblikujejo agrarne družbe v katerih se poveča količina proizvedenih dobrin. Ustvari se privatna lastnina proizvajalnih sredstev, ki predstavlja osnovo za nastanek razredne družbe. Družba se razdeli na dva temeljna razreda: razred lastnikov proizvajalnih sredstev in razred tistih, ki z njimi delajo (sužnjelastniki-sužnji, fevdalci-tlačani, kapitalisti-delavci) Kapitalist delavcu ne plača vse vrednosti iz ustvarjenih proizvodov, razlika med delavsko plačo in vrednostjo blaga je presežna vrednost, ki si jo kapitalist (lastnik proizvajalnih sredstev) prilasti kot dobiček, kar vodi v konflikt. Vzroki za družbeno slojevitost so torej v ekonomski bazi, ta pa vpliva tudi na t. i. družbeno nadstavbo (pravo, politika, izobraževalni sistem …), v kateri se oblikujejo in širijo ideje pravične tržne družbe - vsak zasede položaj, ki ga zasluži glede na svoje znanje, prizadevnost in talent. Prevladujoče ideje v razrednih družbah Marx imenuje ideologijo, ki je lažna, saj utemeljuje in upravičuje prevlado vladajočega razreda.

- Rešitev nastale situacije je v razrednem boju, ki bo pripeljal do revolucije s katero bo ukinjena privatna lastnina proizvodnih sredstev in s tem tudi izkoriščanje delavskega razreda. Nastala bo komunistična brezrazredna družba. - “Proletarci vseh dežel združite se” Karl Marx KRITIKE: - Reduciranje vzrokov za družbeno slojevitost zgolj na ekonomske razloge - Kritika njegove ideje o revoluciji

2. Weber: izhaja iz Marxa, ekonomskemu dejavniku pa doda še ugled in moč. Konflikti se ne odvijajo samo med delavci in delodajalci ampak tudi med drugimi družbenimi skupinami. Na slojevitost vplivajo 1. ekonomska (razredi –denar), 2. statusna (statusne skupine - ugled) in 3. politična ureditev (stranke - moč). ad 1) Razred je skupina ljudi, ki imajo podoben tržni položaj, kar pomeni podobne dohodke s katerimi si lahko kupijo določene dobrine ad 2) Skupine se razlikujejo po ugledu, ki ga imajo (poklicne, verske etnične …). Pripadniki skupin pogostokrat razvijejo podoben življenjski stil in vrednotni sistem. ad 3) Med stranke prišteva politične stranke, sindikate in različna interesna združenja, ki si prizadevajo pridobiti politično moč. Vzrokov za družbeno slojevitost torej ne smemo iskati samo v ekonomskih razmerah ampak tudi v neenaki porazdelitvi ugleda in moči.

3. Ralf Dahrendorf: moderne družbe so heterogene. Razvoj tehnologije vodi do pojava množice različnih del, za katera se zahteva različna usposobljenost, ki prinaša različne nagrade. Poleg tega pa pride do zmanjševanja koncentracije privatne lastnine, ki je sedaj razpršena med številne lastnike. Podjetja v imenu lastnikov upravljajo menedžerske skupine (delniške družbe). Družba postaja čedalje bolj heterogena in kompleksna na vseh ravneh svojega delovanja (državna uprava, cerkev, gospodarstvo). Tisti, ki organizirajo, vodijo, upravljajo in nadzirajo čedalje bolj zapletene družbene dejavnosti, pridobijo večjo moč kot tisti, ki izvršujejo navodila in ukaze. Kdor ima več moči pa si lahko zagotovi večje denarne nagrade in tudi ugled. Tako se oblikujejo razredi na podlagi podobne avtoritete oziroma legitimne oblasti znotraj različnih družbenih dejavnosti.

Družbeni status je različno vrednoten in rangiran Kaj si po Moj je Kakšno Nudimdobrinami ti lahko družben položaj v povezavi z družbenimi poklicu in dragulje, limuzino, KLJUČNI STATUS tvoje versko (moč, ugled, pa je dohodki, …) izobrazbi? prepričanje? UČENEC! Si bogata ali revna? Moji PRIDOBLJENI STATUSI Koliko si so: stara? diplomirani ekonomist, borzni posrednik bogate večerne obleke, počitnice na Havajih, razkošno vilo in še druge statusne simbole Moji ZANIMA TE PRIPISANI STATUSI MOJ so: DRUŽBENI ženska, Slovenka, belka, STATUS? katoličanka, stara pet let in pripadnica srednjega sloja ŽIVLJENJSKI STATUS - Preplet DRUŽBENI STATUS vseh statusov, ki jih človek ima.

SPOL Od 60. let prejšnjega stoletja se o razlikah med moškimi in ženskami več govori, kot pa se je včasih. SPOL: -BIOLOŠKI SPOL (SEX) SPOLNI DIMORFIZEM (dve spolni obliki) -DRUŽBENI SPOL (GENDER) SPOLNA DIHOTOMIJA (2 družbena spola) SPOLNE VLOGE SPOLNI ZNAČAJ SPOLNA IDENTITETA

TEORIJE SPOLNIH VLOG 1. BIOLOŠKE RAZLAGE SPOLNIH VLOG (različnost izhaja iz bioloških danosti) Teorija Lionela Tigra in Robina Foxa (antropologa) Spolne vloge pripišeta biogramatiki (gensko določen program, ki vnaprej določa človeka da se obnaša na določene načine. Te predispozicije naj bi bile delno podedovane od primatov, delno pa so se razvile v dolgem obdobju lovsko-nabiralniških družb. - zato so moški tudi danes primernejši za določena opravila kot ženske, in obratno. -

NEENAKOST NA PODROČJU DELA HORIZONTALNA SEGREGACIJA -feminizirani poklici n VERTIKALNA SEGREGACIJA -moški zasedajo pomembnejša in bolje plačana delovna mesta (tudi če gre za enako delovno mesto, prihaja do razlik v plačah žensk in moških) n

ETNIJA je skupnost ljudi, ki jih povezujeta skupna kultura in zavest o skupnem izvoru. Etnična identiteta je še vedno pomemben del posameznikovega samozavedanja, saj se opredeljujemo kot pripadniki narodov…

ETNIJA IN NEENAKOST n n n Etnična pripadnost je dejavnik pripisanega družbenega statusa. Nanaša se na neenakost etničnih in rasnih skupin v določeni družbi. Gre torej za slojevitost na podlagi etnične pripadnosti. Socialna manjšina družbena skupina, ki je zaradi določene značilnosti v depriviligiranem položaju in imajo otežen dostop do družbenih dobrin. Socialna distanca (etnična distanca) med skupinami ne prihaja do stikov, komunikacije, odnosov ali pa so ti omejeni. Etnična segregacija prostorsko ločene skupine Diskriminacija razlikovalno obnašanje in ravnanje zaradi predsodkov do družbenih skupin. Lahko jo izražajo posamezniki ali pa je institucionalizirana.

STAROST

RASA

RELIGIJA

DRUŽBENA SLOJEVITOST V SODOBNIH DRUŽBAH Značilnosti družbene slojevitosti v sodobnih družbah: -izginjanje kmečkega sloja s pojavom industrializacije -povečevanje življenjskega standarda (“množična potrošnja”) -brezposelnost in povečevanje zaposlovanja v storitvenih dejavnostih -v modernih družbah so meje med sloji zabrisane in spremenljive. SLOJI SE MED SEBOJ RAZLIKUJEJO PO: -življenjskem stilu, odnosu do dela, zdravju, življenjski dobi, dohodku, ugledu, dostopnosti do izobraževanja in storitev, v socialnem kapitalu, načinu preživljanja prostega časa…

SLOJI V MODERNIH DRUŽBAH n NIŽJI ALI DELAVSKI RAZRED (ročni delavci, “plavi NIŽJI ALI DELAVSKI RAZRED ovratniki”) -nizki dohodki, ugled in moč, nezanesljivost zaposlitve, majhne možnosti napredovanja, slabše zdravje in krajša življenjska doba n SREDNJI RAZRED (“beli ovratniki”) -se deli na tri dele: nižji srednji sloj (trgovci, uradniki, . . ), intelektualci in t. i. drobno buržoazijo n VIŠJI RAZRED -majhen delež ljudi, ki razpolaga z večino družbenega bogastva in najvišjimi dohodki (vrhunski menedžerji, višji politiki, lastniki proizvajalnih sredstev) n “PODRAZRED” – ljudje na dnu družbene lestvice “PODRAZRED”

REVŠČINA Revščina je bila v preteklosti nekaj samoumevnega, danes pa jo dojemamo kot družbeni problem. Opredelitev revščine: -prikrajšanje na materialnem in socialnem področju (dostopnost do izobrazbe, zdravja, kulturnih dobrin, …) -socialna izključenost – izključenost iz vsakdanjih življenjskih obrazcev in aktivnosti Dva koncepta revščine: ABSOLUTNA REVŠČINA -Je življenje v tako slabih življenjskih pogojih, da je ogroženo življenje posameznika. -meri le materialno pomanjkanje; ”življenjska košarica” (hrana, obleka, stanovanje, osnovno zdravstveno varstvo) -vendar če imaš le toliko, da ne umreš, to še ne pomeni, da nisi revež

RELATIVNA REVŠČINA -Kaj je družbeno sprejemljiv način življenja. -primer: ogrevano stanovanje, topla voda, šolanje, zdravniška oskrba, počitnice, avtomobil, mobitel, … -kljub precejšnjemu konsenzu o zaželenem življenjskem slogu, ni enotnega videnja družbeno sprejemljivega načina življenja KDO JE V NAŠI DRUŽBI NAJBOLJ OGROŽEN OD REVŠČINE? ØBREZPOSELNI, SAMSKI, STAREJŠI OD 65 LET, NAJEMNIKI V ZASEBNIH STANOVANJIH, OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽENI

Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami 1990 1995 19981) 19992) 20013) 20024) Barvni televizor 72, 4 88, 8 93, 1 93, 9 95, 7 95, 9 Črno-beli televizor 28, 5 7, 3 5, 2 4, 4 2, 6 2, 0 Videorekorder . . . 34, 0 42, 1 43, 5 48, 1 49, 3 Videokamera 4, 8 5, 7 6, 9 7, 3 8, 6 9, 2 Radijski sprejemnik 78, 9 74, 2 94, 5 95, 1 92, 6 91, 2 Glasbene hi-fi naprave 16, 7 26, 8 37, 8 40, 0 42, 8 44, 9 Pralni stroj 93, 3 94, 3 95, 9 96, 3 96, 5 96, 0 . . . 4, 5 9, 5 11, 1 13, 9 14, 9 Hladilnik 94, 8 93, 8 97, 0 97, 2 97, 8 Zamrzovalna skrinja ali omara 84, 9 80, 6 85, 0 85, 8 86, 6 85, 3 Pomivalni stroj 9, 9 18, 1 25, 0 27, 7 31, 5 34, 4 Sesalnik za prah 81, 4 78, 6 85, 8 86, 1 86, 3 87, 4 Šivalni stroj 62, 5 58, 4 59, 9 59, 7 54, 3 50, 5 Klavir, pianino 3, 3 4, 4 4, 3 5, 2 5, 4 Osebni avtomobil 70, 8 69, 9 77, 5 77, 8 79, 0 79, 4 Kolo 68, 5 62, 1 65, 2 63, 5 57, 7 56, 4 Počitniška prikolica 2, 9 2, 0 1, 7 1, 6 1, 4 1, 2 . . . 75, 4 87, 8 89, 7 90, 7 89, 5 Stroj za sušenje perila Telefon

TEORIJE REVŠČINE Ločimo teorije, ki iščejo vzrok revščine v revežih samih in tiste, ki iščejo njen vzrok v organizaciji družbe. 1. “(SUB)KULTURA REVŠČINE” -posebni življenjski vzorci, vrednote in norme, ki se prenašajo iz generacije v generacijo (socializacija) -značilnost: vdanost v usodo, občutki nemoči, odvisnosti in manjvrednosti, trenutno zadovoljevanje potreb, nizke ambicije, … 2. KONFLIKTNE TEORIJE REVŠČINE -revščina je družbeni problem. Revnim predvsem primanjkuje priložnosti in ne sposobnosti in ambicioznosti. -revščina je nujen proizvod kapitalističnega gospodarstva

3. FUNKCIONALISTIČNA TEORIJA REVŠČINE -revščina je družbeno funkcionalna: revščina priskrbi ljudi, ki opravljajo nizko vrednotena in slabo plačana dela “industrija revščine” – ustvarja delovna mesta za tiste, ki se z njo ukvarjajo (policija, socialni delavci, zdravniki, …) revni služijo za zagotavljanje konformnosti, saj s svojo prisotnostjo opozarjajo, kje lahko končaš (potrebno je slediti družbenim pričakovanjem in zahtevam – spoštovanje norm, sledenje vrednotam dela in poštenosti) revni kot “grešni kozli”

4. TEORIJA SITUACIJSKE PRISILE -nasprotuje teoriji o kulturi revščine. -ravnanje revnih (vdanost v usodo, življenje od danes do jutri) je posledica situacije¸ v kateri se nahajajo in ne (sub)kulture kot načina življenja.

KAKO ODPRAVITI REVŠČINO? - - - S čim bolj odprtim dostopom do izobraževanja Z davčnimi olajšavami S sofinanciranjem različnih življenjskih potrebščin S pomočjo dobrodelnih organizacij

DRUŽBENA MOBILNOST Družbeno mobilnost ločujemo od prostorske mobilnosti ali migracij. Do migracij pogosto pride zaradi želje po družbeni mobilnosti. Družbena mobilnost je spreminjanje položaja znotraj enega sloja ali prehajanje v višji ali nižji sloj. Ločimo: -HORIZONTALNO MOBILNOST (ostane znotraj istega sloja, spremeni le poklic) -VERTIKALNA MOBILNOST (dvig v višji sloj – družbeni vzpon, promocija; ali spust v nižjega - degradacija) n

Glede na to, kdaj se zgodi sprememba ločimo: -INTRAGENERACIJSKO MOBILNOST: do spremembe pride v eni generaciji oz. v življenju posameznika -INTERGENERACIJSKA MOBILNOST: otroci dosežejo višji/nižji status od staršev n ü ü Večina mobilnosti se zgodi v bližnje razrede Najmanjša je mobilnost v najvišjih (“samorekrutacija elit”) in najnižjih razredih