Dr Boo Grafenauer Tjaa Ivanc univ dipl pravnica

Dr. Božo Grafenauer Tjaša Ivanc, univ. dipl. pravnica Dr. Boštjan Brezovnik Gradivo (prosojnice) za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

ZAKON O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU (uradno prečiščeno besedilo) (ZUP-UPB 2) je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 24/06 z dne 7. 3. 2006 Prečiščeno besedilo zakona obsega: - Zakon o splošnem upravnem postopku - ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 z dne 1. 10. 1999), - Zakon o spremembah Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP-A (Uradni list RS, št. 70/2000 z dne 8. 8. 2000), - Zakon o dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP-B (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002), -Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP-C (Uradni list RS, št. 73/04 z dne 5. 7. 2004) - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP-D (Uradni list RS, št. 119/05 z dne 28. 12. 2005) ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU (ZUP-E), Uradni list RS, št. 126/07 ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU (ZUP-F), Uradni list RS, št. 65/08

ZAKON O UPRAVNEM SPORU (ZUS-1) je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 105/2006 V zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku je pomembna UREDBA O UPRAVNEM POSLOVANJU (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, (122/07 – popr. ), 31/08), še posebej določbe o poslovanju s strankami v upravnih postopkih (členi 6 -25), določbe o sprejemanju vlog (členi 105 -117) in določbe o pridobivanju in posredovanju podatkov (členi 199 -205)

Postopek je natančno določen potek ravnanj pri ustvarjanju pravnih aktov, sestavljajo pa ga posamezna dejanja, ki si sledijo in se opravljajo na predpisan način in po določenem redu. Z njim se določajo vrsta, vsebina, oblika, potek, čas, kraj, način, namen… posameznega dejanja oziroma akta. Upravni postopek je postopek, v katerem pristojni organi (predvsem upravni) odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank s kakšnega upravnega področja (to je v konkretni upravni zadevi). Upravni postopek je skup (splet, sistem) postopkovnih pravil vodenja postopkov in odločanja v upravnih zadevah. Zagotavlja zakonito in urejeno uporabo materialnih predpisov v konkretnih zadevah.

V teoriji poznamo oziroma ločimo splošni upravni postopek posebne upravne postopke (skupna splošna procesna (to je procesna pravila za postopanje na posameznih upravnih področjih oz. o pravila, vsebovana v ZUP) posameznih vprašanjih upravnega postopka; gre za pravila, ki so vsebovana v materialnih zakonih, v nekaterih primerih tudi v posebnih procesnih zakonih; najdemo jih na področju davkov, carin, obrti, inšpekcijskega nadzora, zdravstvenega zavarovanja, socialnih dajatev, šolstva … Med temi postopki velja subsidiarnost (dopolnilnost) uporabe ZUP

Sistematika ZUP ima šest delov, razčlenjenih v skupaj dvajset poglavij (več kot 325 členov). Prvi del - temeljna načela, pristojnost, stranka in njeno zastopanje, jezik v postopku, občevanje organov in strank, vročanje, roki in naroki, vrnitev v prejšnje stanje, vzdrževanje reda, stroški postopka Drugi del obravnava postopek na prvi stopnji: začetek postopka in zahtevki strank, postopek do izdaje odločbe (splošna načela, dokazovanje), odločba, sklep Tretji del obravnava pravna sredstva - pritožbo in izredna pravna sredstva Četrti del - izvršba Peti del - nadzor nad izvajanjem ZUP in posebnim upravnim postopkom Šesti del - izvajanja zakona ter prehodne in končne določbe

Kateri organi in kdaj postopajo po ZUP Kateri organi postopajo po ZUP Organi državne uprave Drugi državni organi Organi samoupravnih lokalnih skupnosti Nosilci javnih pooblastil Izvajalci javnih služb Kdaj se postopa po ZUP -ministrstva - organi v sestavi ministrstev (uprave, inšpektorati; uradi…) -upravne enote in-druge območne enote ministrstev Če gre za upravno zadevo (to je vsak posamezen primer z nekega upravnega p področja) Državni zbor, sodišča, državni tožilec… Če gre za neposredno uporabo predpisov - občinska uprava - župan Če se odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih Agencije, zbornice, javna podjetja, javni zavodi, gospodarske družbe… -gospodarske javne službe (npr. javna podjetja…); -na področju negospodarstva (šole, muzeji, bolnice, drugi zavodi…), ko odločajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovih storitev

JAVNO POOBLASTILO Ustava določa (v drugem odstavku 121. člena), da lahko z zakonom samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave. Javno pooblastilo pomeni, da imajo organizacije (javna podjetja, javni zavodi, združenja, zbornice, univerze, ustanove, agencije…), ki so sicer zunaj organizma državnih organov oblasti, nekatere pravice in dolžnosti državnih organov, kar pomeni, da v določenih primerih uresničujejo svoje naloge s pomočjo izdajanja aktov oblastne narave - ko torej v razmerju do drugih subjektov nastopajo avtoritativno, z močnejšo voljo. Javno pooblastilo je torej pravica organov oziroma in organizacij, ki niso državni organi, da izvršujejo funkcije uprave.

TEMELJNA NAČELA ZUP • • • načelo zakonitosti, varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi, načelo materialne resnice, načelo zaslišanja stranke, prosta presoja dokazov, dolžnost govoriti resnico in poštena uporaba pravic, • samostojnost pri odločanju, • pravica pritožbe, • ekonomičnost postopka

NAČELO ZAKONITOSTI Ustava RS določa (v četrtem odstavku 153. člena), da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. V prvem odstavku 6. člena ZUP pa je določeno: "Organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Načelo zakonitosti preprečuje samovoljnost in arbitrarnost upravnih organov in uradnih oseb. “Zdravilo” za kršitev tega načela je pritožba in upravni spor. Pri odločanju v okviru upravnega postopka mora tako: vsaka odločba (posamični upravni akt) temeljiti na "vsebinskem" oz. materialnem predpisu, to je zakonu, ki vsebuje določila o pravicah in obveznostih na nekem upravnem področju; (tkim. materialna zakonitost) ves postopek potekati v skladu z določili ZUP in drugih posebnih upravnih postopkov (tkim. formalna zakonitost)

Načelo zakonitosti pride do izraza tudi pri odločanju po prostem preudarku (diskreciji), saj mora biti: -odločba izdana v mejah pooblastila, -odločba izdana v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano, -v odločbi naveden predpis, po katerem je organ upravičen za tako odločanje, -odločba obrazložena in utemeljena v tistem delu, kjer je bil uporabljen prosti preudarek. V materialnih predpisih kaže na pooblastilo za odločanje po prostem preudarku (diskreciji) predvsem dikcija, da pristojni organ “lahko” (ali npr. “sme”) priznati neko pravico.

Iz načela varstva pravic strank in varstva javnih koristi izhaja dvojna vloga organa, saj mora hkrati varovati zakonite pravice strank in drugih udeležencev postopka javne koristi (interese) Pri postopanju in odločanju morajo organi oziroma uradne osebe Omogočiti strankam čim lažjo uveljavitev pravic, vendar ne v nasprotju z javno koristjo Glede na dano dejansko stanje opozoriti stranko na kakšne pravice po materialnih predpisih Skrbeti, da (procesna) nevednost in neukost ni v škodo strankinih pravic Uporabiti nasproti stranki tiste ukrepe za dosego namena predpisa, ki so za stranko ugodnejši

NAČELO MATERIALNE RESNICE pomeni, da je treba v upravnem postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo Materialna resnica pomeni skladnost ugotovljenih in stvarnih (dejanskih) dejstev - zahteva torej, da se ugotovljena dejstva skladajo s stvarnostjo, da ustrezajo objektivnemu, resničnemu stanju. skladnost ugotovljeno dejansko materialna resnica Materialno resnico ugotovimo jo s pomočjo oziroma na osnovi dokazil: listin, prič, izvedencev, ogleda, izjave stranke, drugih dokaznih sredstev. Na podlagi verjetno izkazanih dejstev (verjetnost = možnost, da se ugotovljena dejstva skladajo s stvarnostjo) lahko organ odloči le v primeru, da tako določa zakon Nepopolno ali napačno ugotovljeno dejansko stanje je v pritožbenem postopku in v upravnem sporu razlog za odpravo odločbe.

NAČELO ZASLIŠANJA STRANKE pomeni, da je, preden se izda odločba, stranki treba dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Možnost aktivne udeležbe v postopku se npr. kaže v pravici navajati dejstva, izjaviti se o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom, sodelovati pri izvedbi dokazov in se seznanjati z uspehom dokazovanja, zahtevati ustno obravnavo in na njej sodelovati ter postavljati vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, izreči se o izvedenih dokazih… Bistvo načela pravica stranke, da sodeluje v postopku in se izjavi o dejstvih dolžnost organa, da stranki to omogoči Če za posamezna dejanja v postopku ni z zakonom določeno, v kakšni obliki se lahko opravijo, jih opravijo stranke izven ustne obravnave pisno ali ustno na zapisnik, na obravnavi pa ustno.

SKRAJŠANI UGOTOVITVENI POSTOPEK (144. člen ZUP) Organ lahko po skrajšanem ugotovitvenem postopku takoj odloči o zadevi (brez, da bi dal strankam možnost, da se o izjavijo o ugotovljenih dejstvih): • če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana, • če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi, • če je s predpisom določeno, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazili le posredno dokazujejo in so dejstva oziroma okoliščine verjetno izkazane, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi, • če gre za nujne ukrepe v javnem interesu (če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti), ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.

PROSTA PRESOJA DOKAZOV » O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka «. razčlenitev (analiza) - primerjava (komparacija) - združitev (sinteza) Pri ugotavljanju materialne resnice in prostem presojanju je treba upoštevati dokazna pravila (v zakonu predpisana dokazila, zakonite domneve, fikcije).

DOŽNOST GOVORITI RESNICO IN POŠTENA UPORABA PRAVIC Gre za načelo “usmerjeno” k stranki. Ta mora dejansko stanje navesti natančno, po resnici in določno. Nepopolno ali napačno ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeni razlog. Izdaja ugodne odločbe na podlagi neresničnih navedb strank je obnovitveni razlog

SAMOSTOJNOST PRI ODLOČANJU ima dva vidika samostojnost organa pri vodenju postopka in odločanju samostojnost uradne osebe pri opravljanju dejanj, vodenju postopka in odločanju To pomeni, da sta pri vodenju postopka, odločanju v upravnih zadevah, opravljanju dejanja v postopku samostojna v okviru in na podlagi zakonov in drugih predpisov.

PRAVICA PRITOŽBE V ustavi je pravica do pravnega sredstva določena v 25. členu: Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih“ ZUP pa določa: • da je pritožba dovoljena zoper vsako odločbo, izdano na prvi stopnji (izključi se lahko samo z zakonom); zoper odločbo druge stopnje ni pritožbe (mogoč je upravni spor in izredna pravna sredstva, • kadar je za odločanje na prvi stopnji pristojen predstavniški organ ali vlada pritožba ni dovoljena, • kadar odloča na prvi stopnji ministrstvo, je pritožba dovoljena samo, če tako določa zakon (ta mora določiti tudi, kdo o pritožbi odloča), • da se lahko pritožba se lahko vloži tudi takrat, ko organ prve stopnje ne odloči o zahtevi stranke oziroma ne izda odločbe v predpisanem roku (čim prej oziroma najpozneje v enem mesecu - v primeru skrajšanega ugotovitvenega postopka; oziroma najpozneje v dveh mesecih - v primeru posebnega ugotovitvenega postopka). Gre za institut molka uprave oziroma molka organa.

S spremembami ZUP-a (ZUP-E; Uradni list, št. 126/07) je strankam dana možnost, da se pravici do pritožbe odpovedo. Pravna posledica takšne odpovedi (če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke v postopku), je da postane odločba s tem že dokončna. V zakonu je tudi posebej določeno, da postane odločba prve stopnje izvršljiva, ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke. 229. a člen (1) Stranka ali druga oseba, v katere pravice ali pravne koristi posega odločba se lahko v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, do poteka roka za pritožbo odpove pravici do pritožbe. Izjava o odpovedi pravici do pritožbe se da pisno ali ustno na zapisnik. (2) Odpoved pravici do pritožbe je možna po vročitvi odločbe, če zakon ne določa drugače, sicer nima pravnega učinka. (3) V enostavnih upravnih zadevah in zadevah manjšega pomena, v katerih je udeležena samo ena stranka, je odpoved pravici do pritožbe dopustna tudi pred vročitvijo odločbe. (4) Odpoved pravici do pritožbe se ne more več preklicati, razen če je v primerih iz prejšnjega odstavka dana pred vročitvijo odločbe. Preklic izjave o odpovedi je dopusten do vročitve odločbe. (5) Odpoved pravici do pritožbe učinkuje od dneva, ko organ dobi pisno izjavo

EKONOMIČNOST POSTOPKA Ekonomičnost postopka ima dva bistvena elementa, to je čas – hitrost stroške – varčnost Hitrost vodenja postopka, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo časa za stranke in druge udeležence v postopku pa ne sme iti v škodo drugih načel ZUP.

PRISTOJNOST področje dela – stvarna pristojnost S pristojnostjo se določata območje (teritorij) delovanja – krajevna pristojnost

Stvarna pristojnost državnih organov za odločanje v upravnih zadevah na prvi stopnji - upravna enota - organ v sestavi ministrstva na drugi stopnji - ministrstvo (stvarno pristojno) - organ v sestavi, če je ustanovljen za določeno upravno področje - ministrstvo

Stvarna pristojnost občinskih organov na prvi stopnji občinska uprava na drugi stopnji župan stvarno pristojno ministrstvo, če gre za prenesene naloge

Stvarna pristojnost nosilcev javnih pooblastil na prvi stopnji organ, ki ga določa zakon oziroma drug predpis če odloča nosilec javnega pooblastila, določen s predpisom občinskega sveta na drugi stopnji organ, določen z zakonom (če zakon tega ne določa, odloča stvarno pristojno ministrstvo) župan

Nekaj primerov stvarne pristojnosti na prvi stopnji odloča na drugi stopnji odloča Davčni uradi Davčne uprave Ministrstvo za finance Centri za socialno delo Ministrstvo za delo, družino in soc. zadeve Območna enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Direkcija zavoda za zdravstveno zavar. Območne enote zavoda za Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Posebna enota na sedežu Zavoda Pooblaščeni delavci Zavoda za zaposlovanje, ki so razporejeni v org. enotah zavoda Generalni direktor ZZZS

Izjemo od načela izključne pristojnosti omogoča zakonska določba, da lahko Vlada RS z uredbo (Uredba o upravnem poslovanju) določi, da organi državne uprave, organizirani po teritorialnem načelu, odločajo v posameznih upravnih zadevah na območju celotne države - kot na primer: • izdajajo osebne izkaznice, potne liste, vozniška dovoljenja, prometna dovoljenja, • vodijo postopke odmere davka na promet rabljenih motornih vozil, • izdajajo potrdila iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, • opravljajo upravne overitve, • opravljajo potrjevanje podpor kandidatom za volitve poslancev in predsednika republike, • potrjujejo podpore za razpis referenduma (razen lokalnega), idr.

Pravila za določanje krajevne pristojnosti: • v zadevah, ki se nanašajo na nepremičnine – po kraju, kjer ta leži; • v zadevah, ki se nanašajo na dejavnost organov, pravnih oseb in njihovih enot - po njihovem sedežu; • v zadevah, ki se nanašajo na poklicno dejavnost posameznikov - po kraju, kjer se dejavnost pretežno opravlja oziroma naj bi se opravljala; • v drugih zadevah – po stalnem prebivališču stranke (če stranka nima stalnega prebivališča v državi, po njenem začasnem prebivališču v državi, če niti tega nima, pa po njenem zadnjem stalnem oziroma začasnem prebivališču v državi; • v zadevah, ki se nanašajo na vodno plovilo ali zrakoplov - po sedežu organa, ki je sicer pristojen za upravno zadevo (kjer se vodi register plovil oziroma zrakoplovov); • če se krajevna pristojnost ne da določiti po navedenih pravilih, se določi po kraju, kjer je nastal povod za postopek.

Spor o pristojnosti je spor o tem, kateri organ naj odloča o konkretni zadevi. pozitiven (ko si več organov lasti pristojnost) negativen (ko več organov odklanja pristojnost) O sporu o pristojnosti odloči pristojni organ (vlada; ministrstvo, pristojno za upravo; župan, ustavno sodišče…) na predlog organa ali stranke - o sporu se odloči s sklepom zoper ta sklep ni pritožbe, stranka pa lahko začne upravni spor (razen, če je o sporu odločalo ustavno sodišče).

Uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka in za odločanje Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča le uradna oseba, ki je za to pooblaščena z zakonom ali (v skladu z zakonom) s pooblastilom predstojnika organa. Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu za: za vodenje postopka pred odločitvijo in odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev za vodenje postopka oz. opravljanje dejanj v postopku pred izdajo odločbe (vsa dejanja, razen izdajati odločbe in sklepe, s katerimi se konča postopek) ki ima predpisano stopnjo izobrazbe Pooblastilo se lahko da uradni osebi opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka

Vrsta in stopnja izobrazbe ter vsebina strokovnega izpita je predpisala Vlada RS z Uredbo o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00, 66/04, 17/06) enostavne najzahtevnejše Uredba glede na zahtevnost loči tri vrste upravnih postopkov zahtevne pisni del Strokovni izpit iz upravnega postopka ustni del za srednjo izobrazbo za višjo, visoko in univerzitetno izobrazbo

POOBLASTILO URADNI OSEBI ZA ODLOČANJE V UPRAVNIH ZADEVAH Upravna enota …. Načelnik Številka: Datum: Na podlagi drugega odstavka 28. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUPUPB 2 (Uradni list Republike Slovenije, št. 24/06, 105/06 -ZUS-1, 126/07, 65/08) in 47. člena Zakona o državni upravi, ZDU-1 -UPB 4 (Uradni list Republike Slovenije, št. 113/05, 126/07 ZUP-E) izdajam naslednje POOBLASTILO V Upravni enoti …. , Oddelku za upravne notranje zadeve, pooblaščam za odločanje v upravnih zadevah…… (npr. izdajanje dovoljenj za začasno in za stalno prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji) K. L. , univerzitetnega diplomiranega pravnika, rojen …. . , referenta za tujce. Pooblastilo se izdaja za odločanje v zadevah iz 42. člena Zakona o tujcih, ZTuj-1 -UPB 5 (Uradni list Republike Slovenije, št. 71/08). Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo. žig Vročiti: 1. K. L. - tu Načelnik Upravne enote ……… R. R.

IZLOČITEV URADNE OSEBE Uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku v primeru naslednjih izločitvenih razlogov: • če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soopravičenec ali sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke; • če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti; • če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca; • če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. Stranka lahko zahteva izločitev uradne osebe tudi, če druge okoliščine (prijateljstvo ali sovraštvo s stranko, dolžniško-upniško razmerje ipd. ) zbujajo dvom o nepristranosti uradne osebe. O izločitvi se odloči (vlada, predstojnik organa, župan…. ) s sklepom, v katerem je treba določiti uradno osebo, ki bo namesto izločene osebe opravljala posamezna dejanja ali vodila celoten postopek oziroma odločila o zadevi. Zoper sklep, s katerim je zavrnjena zahteva stranke za izločitev, je dovoljena pritožba.

PRAVNA POMOČ se daje za opravo posameznega dejanja v postopku, ki ga je treba opraviti izven območja pristojnega organa, organ (ki vodi postopek) pa lahko prosi drug organ tudi za pojasnila in podatke, potrebne za ugotovitev dejstev, pomembnih za izdajo odločbe. Zaprosilo je vloga, s katero en organ zaprosi drugega za pravno pomoč. Vsebuje navedbo procesnega dejanja, ki naj ga zaprošeni organ opravi, način oprave dejanja, ali naj se sestavi zapisnik, pošlje ustrezna listina ipd. Zaprošeni organ mora zaprosilu ugoditi (v mejah svojega območja in delovnega področja) brez odlašanja, najkasneje pa v 30 dneh od prejema zaprosila. 34. a člen Upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, so dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve.

Priznanje lastnosti (položaja) stranke v postopku je odvisna od materialnega predpisa, ki ureja neko področje. Organ mora med postopkom uradni dolžnosti skrbeti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba (143. člen). Organ mora osebe za katere ve oziroma to izve med postopkom po uradni dolžnosti obvestiti (pritegniti) o pravici udeležbe v postopku (o tem ni treba izdati posebnega sklepa). Npr. imetnik služnosti na zemljišču, kjer se bo gradil objekt, dedič v primeru denacionalizacije ipd. Če kdo zahteva vstop v postopek (med postopkom) oziroma priznanje lastnosti stranke se o tem obvestijo druge stranke, uradna oseba pa izda o tem sklep (zoper zavrnilni sklep je dovoljena pritožba). Prosilec mora v vlogi navesti v čem je njegov pravni interes in predložiti dokaze za to (142. člen). Pravni interes (korist) je neposreden, na zakon ali drug predpis oprt osebni interes (osebni interes stranke, ki je neposreden ali/in praven). Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec, ta možnost ni bila dana je to (237/2 ZUP) bistvena kršitev pravil postopka, je pa to tudi razlog za obnovo postopka (260/9).

Če stranka med postopkom umre je nadaljevanje postopka odvisno od narave upravne zadeve: • tipične osebne pravice in obveznosti s smrtjo upravičenca oziroma zavezanca prenehajo in jih ni mogoče podedovati (potni list, vpoklic na vojaške vaje…) - zato se v takem primeru postopek s sklepom ustavi (sklep organ razglasi na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje - zoper ta sklep je dovoljena pritožba). • pri pravicah in obveznostih, ki lahko preidejo na pravne naslednike se postopek nadaljuje, ker ima rešitev zadeve učinek na pravne naslednike stranke (npr. gradbeno dovoljenje, zahtevek za denacionalizacijo…). Organ s sklepom prekine postopek, dokler v postopek ne vstopi pravni naslednik (zoper sklep je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve sklepa). Lastnost stranke v teh primerih pridobi pravni naslednik.

POOBLASTILO STRANKE POOBLAŠČENCU L. L. (ime in priimek pooblastitelja) … (naslov) POOBLASTILO Podpisani L. L, rojen …… v ……, stalno prebivajoč v ……, pooblaščam K. K, rojen …… v ……, stanujoč v ……, da me kot stranko zastopa pri Upravni enoti …… v upravnem postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo moje stanovanjske hiše na parceli, št. ……, k. o. ……… V ……. , dne ……. pooblastitelja) (podpis

Oprava posameznega dejanja brez pooblastila Uradna oseba lahko (izjemoma) dovoli, da opravi posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec član njegove družine ali gospodinjstva, oseba, ki je pri njej zaposlena, ali pa kdo drug, če ga pozna in ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila (če taka oseba zahteva začetek postopka ali če da med postopkom izjavo, ki je v nasprotju s prejšnjo izjavo stranke, zahteva uradna oseba, da predloži naknadno pooblastilo; do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe; če v danem roku ni predloženo pooblastilo za vloženo zahtevo, pritožbo ali izredno pravno sredstvo, organ zavrže takšno vlogo).

Začasni zastopnik postavi ga organ s sklepom (ki ga je mogoče izpodbijati s pritožbo zoper odločbo o glavni zadevi), če to narekuje nujnost zadeve ali interes stranke in je treba izvesti postopek. V postopku oziroma pri dejanju sodeluje le toliko časa, dokler so podani razlogi za to Začasni zastopnik se postavi: • če procesno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika (npr. mladoletna oseba, ki je brez staršev, skrbnik pa še ni določen), če je treba opraviti kakšno dejanje zoper osebo, katere prebivališče je neznano in nima pooblaščenca, ki bi jo zastopal (organ mora svoj sklep razglasiti na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, • če stranka, ki ni fizična oseba, nima zastopnika, predstavnika, pa tudi ne pooblaščenca, • če je treba opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti, stranke oziroma njenega zastopnika ali pooblaščenca pa ni mogoče pravočasno povabiti, • v primeru, ko si koristi stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, in v primeru, ko imata nasprotni stranki istega zakonitega zastopnika.

Jezik v postopku Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina, na območjih občin, v katerih živita italijanska (Izola, Koper, Piran) ali madžarska (Lendava, Dobrovnik, Hodoš, Moravska Toplice, Šalovci) narodna skupnost pa je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Na teh območjih upravni postopek teče v slovenskem jeziku in v jeziku narodne skupnosti - v jeziku narodne skupnosti, če stranka v tem jeziku vloži zahtevo, na podlagi katere se postopek začne, oziroma če stranka to zahteva kadarkoli med postopkom. Če so v postopku udeležene tudi stranke, ki niso zahtevale postopka v jeziku narodne skupnosti, postopek teče v slovenskem jeziku in jeziku narodne skupnosti. Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo tudi v postopku pred organi izven navedenega območja, pravico uporabljati svoj jezik. Stroški prevajanja vlog, za delo tolmačev na ustni obravnavi… gredo v tem primeru v breme organa.

OBČEVANJE ORGANOV IN STRANK v okviru tega poglavja ZUP obravnava osnovne oblike oziroma načine na katere prihajajo v "stik" organi in stranke ter drugi udeleženci v postopku - obravnava torej vloge vabila zapisnik

VLOGE so zahteve, obvestila, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in drugi dokumenti, s katerimi se posamezniki in organizacije obračajo na organe. Dobljeno pisno vlogo (v fizični ali elektronski obliki), katere organ ni pristojen sprejeti, mora brez odlašanja poslati pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporočiti vložniku.

V 107. členu Uredbe o upravnem poslovanju je določeno: Vloge v elektronski obliki morajo biti varno elektronsko podpisane in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom v naslednjih primerih: - če z njimi stranke sporočajo podatke, na podlagi katerih bo temeljila odločitev organa; - če z njimi stranke prevzemajo določene obveznosti ali se odpovedujejo svojim pravicam; - če z njimi zahtevajo posredovanje osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti ali drugače varovanih podatkov na svoj elektronski naslov ali na poštni naslov, ki se razlikuje od uradno evidentiranega stalnega ali začasnega prebivališča. V vseh drugih primerih vloge v elektronski obliki ni potrebno varno elektronsko podpisati. V dvomu glede pristnosti vloge lahko organ zahteva potrditev pristnosti vloge z overjenim lastnoročnim podpisom ali varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

INVESTITOR ___________________________________ __________________ Ime in priimek oz. naziv pravne osebe) EMŠO oz. matična in davčna številka podjetja naslov oz. sedež zastopnik ali pooblaščenec in naslov kontaktni telefon UPRAVNA ENOTA: _________________ VLOGA ZA IZDAJO GRADBENEGA DOVOLJENJA Podpisani vložnik ______________________prosim za izdajo gradbenega dovoljenja za _________(opis nameravane gradnje). Vrsta gradnje (ustrezno obkroži ali dopiši): q Gradnja novega objekta q Rekonstrukcija objekta q Odstranitev obstoječega objekta q Sprememba namembnosti objekta q Dozidava q Nadzidava q Drugo ______________ Klasifikacija vrste objekta Namen rabe oz. klasifikacijska številka objekta (stanovanjski, nestanovanjski, gradbeni inženirski objekt) – ustrezno vpisati podatek iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja: ________________________________________________________________________________________ Identifikacija zemljišča Gradnja bo na zemljišču parc. št. _____ k. o. _____. Priključki na infrastrukturo (če se objekt nanje priključuje) bodo na zemljišču parc. št. _____ k. o. _____. Dostop do javne ceste bo na zemljišču parc. št. _____ k. o. _____. Gradbeno dovoljenje za osnovni objekt Zahteva za izdajo dovoljenja se nanaša na rekonstrukcijo, spremembo namembnosti, dozidavo ali nadzidavo objekta, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja št. __________ z dne __________. Dokazilo o plačilu komunalnega prispevka Ali ste vložili zahtevo za odmero komunalnega prispevka oziroma ali boste to storili sami? DA / NE *Če ste odgovorili ne, bo v vašem imenu to storil upravni organ in bo o vaši popolni vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja obvestil občino. Priloge Podpis investitorja oz. vložnika Žig (za pravne osebe) Datum: _______ Po Zakonu o upravnih taksah (Uradni list RS 42/2007 – ZUT-UPB 3 in 126/07) je plačana upravna taksa v višini: Za vlogo _____EUR

139. člen ZUP Uradna oseba, ki vodi postopek, si preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje, kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila (izjema od tega je, če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala; podatke, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke, si lahko uradna oseba priskrbi le, če tako določa zakon, ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo). Če uradne evidence ne vodi organ, ki je pristojen za odločanje, je dolžan od pristojnega organa podatke zahtevati takoj oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge. Zaprošeni organ je dolžan te podatke brezplačno posredovati takoj oziroma najkasneje v roku 15 dni, če ni v predpisu, ki ureja uradno evidenco, drugače določeno. Podatek je mogoče pridobiti z neposrednim elektronskim ali fizičnim vpogledom v uradno evidenco, ali na podlagi zahteve (v fizični ali elektronski obliki) - glej tudi Uredbo o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07 (122/07 – popr. ), 31/08).

Nepopolna ali nerazumljiva vloga V takem primeru mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok za odpravo (gre za podaljšljiv rok, ki se torej lahko na prošnjo stranke iz opravičenih razlogov tudi podaljša; dolžina tega roka je odvisna od vrste pomanjkljivosti vloge in časa, ki je potreben, da lahko stranka to pomanjkljivost odpravi). Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku. Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če pa stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom vlogo zavrže (zoper sklep je dovoljena pritožba).

Dopis za odpravo pomanjkljivosti v vlogi (67. člen ZUP) Republika Slovenija Občina. . . , Občinska uprava. . . . (naslov) Številka: . . . Datum: . . Dne … smo prejeli vašo vlogo za znižanje plačila vrtca za …, ki obiskuje vrtec …. Pri pregledu vloge smo ugotovili, da vloga ni podpisana in da niste priložili dokazila o višini vaših dohodkov iz naslova … V skladu z določili 1. odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP-UPB 2 (Uradni list Republike Slovenije, št. 24/06, 105/06 -ZUS-1, 126/07, 65/08) zahtevamo, da pomanjkljivosti odpravite v roku 15 dni, to je do dne …, sicer bomo vlogo zaradi pomanjkljivosti na osnovi 2. odstavka citiranega zakona s sklepom zavrgli. S spoštovanjem, XY (uradna oseba) ………………. . (podpis) Vročiti: Stranka Spis - tu

Vloga, za katero taksa ni plačana ali je plačana v prenizkem znesku (kot je urejeno v Zakonu o upravnih taksah) Organ, ki prejme ali neposredno sprejme od taksnega zavezanca vlogo ali drug dokument, za katerega ni plačana ali je taksa premalo plačana, obvesti taksnega zavezanca o obveznosti plačila upravne takse v danem roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni. Če taksa v tem roku ni plačana se pošlje taksni opomin, naj v 15 dneh plača redno takso in takso za opomin. Pristojni organ vzame v postopek tudi vlogo, za katero taksa ni plačana ali je plačana v prenizkem znesku, vendar odločbe oziroma drugega akta ni mogoče vročiti taksnemu zavezancu, preden ne poravna takse, vključno s takso za opomin. Ne glede na navedeno pa pristojni organ vroči taksnemu zavezancu odločbo, s katero nalaga določeno obveznost, odločbo ali drug akt s katerim zavrne ali zavrže zahtevek taksnega zavezanca ter odločbo o pritožbi - takso pa prisilno izterja.

Osebnih podatki na posameznih listinah so naslednji OSEBNA IZKAZNICA: priimek, ime, spol, rojstni datum, državljanstvo, podpis imetnika, fotografija imetnika, stalno prebivališče, EMŠO; POTNI LIST: priimek, ime, državljanstvo, rojstni datum, spol, rojstni kraj, EMŠO, lastnoročni podpis, fotografija imetnika, stalno prebivališče; VOZNIŠKO DOVOLJENJE: priimek, ime, datum rojstva, kraj stalnega prebivališča, EMŠO, podpis imetnika; OROŽNI LIST: fotografija imetnika, priimek, ime, datum rojstva, EMŠO, kraj rojstva, državljanstvo, stalno prebivališče, lastnoročni podpis; IZPISEK IZ ROJSTNE MATIČNE KNJIGE: priimek, ime, dan, mesec, leto in ura rojstva, kraj in občina rojstva, državljanstvo, EMŠO, priimek očeta, priimek matere, ime očeta, ime matere, stalno prebivališče očeta (v času otrokovega rojstva), stalno prebivališče matere (v času otrokovega rojstva);

Vabilo Organ, ki vodi postopek, povabi tistega, čigar navzočnost je v postopku potrebna, če prebiva na njegovem območju (na ustno obravnavo se izjemoma lahko povabi nekdo, ki prebiva izven območja organa, če se s tem postopek pospeši ali olajša oziroma če je njegova navzočnost nujno potrebna; po ZUP praviloma ni dovoljeno povabiti koga zato, da se mu vroči odpravek odločbe ali sklepa ali da se mu sporoči nekaj, kar bi se mu lahko sporočilo po pošti ali na drug, primernejši način).

V pisnem vabilu je treba navesti (vsebina vabila): • ime in sedež organa, ki vabi, • ime, priimek in naslov tistega, ki je povabljen, • kraj in dan, če je mogoče, pa tudi uro prihoda, • v kateri zadevi in kot kaj je povabljen (kot stranka, priča, izvedenec itd. ), • katere pripomočke in dokazila naj povabljeni prinese, • ali mora povabljeni priti osebno ali pa lahko pošlje pooblaščenca, ki ga bo zastopal, • opozorilo, da mora, če se vabilu ne bi mogel odzvati, to sporočiti organu, • opozorilo na posledice, če se povabljeni ne bi odzval ali če ne bi sporočil, da ne more priti.

PRAVNA FAKULTETA UNIVERZE V MARIBORU Disciplinsko sodišče I. stopnje Številka: ……… Datum: ………. ZAPISNIK o u s t n i o b r a v n a v i, ki je bila opravljena v …. , dne …. ob … uri v kabinetu Katedre za javno pravo na Pravni fakulteti v Mariboru, v disciplinskem postopku zoper redno študentko …………. , po zahtevi za uvedbo postopka, ki jo je podal dekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru dne…. . Prisotni: predsednik disciplinskega sodišča …, članica disciplinskega sodišča …, redna študentka …, zoper katero je zahtevana uvedba disciplinskega postopka. Zapisnik je pisala članica disciplinskega sodišča ………. . . Ustna obravnava se je začela ob ……. . . POTEK USTNE OBRAVNAVE Predsednik Disciplinskega sodišča I. stopnje na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ugotovi, da je dekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. ………, dne ……… podal zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zoper ……………, redno študentko … letnika Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Svoj predlog je dekan utemeljil z ugotovitvami doc. dr. ………. , da je študentka na pisnem izpitu uporabljala nedovoljene pripomočke. Priložil je tudi priložil pisni predlog doc. dr. …… za uvedbo postopka in pisne pripomočke, ki jih je študentka uporabila na izpitu. Predsednik disciplinskega sodišča prebere pisni predlog za uvedbo disciplinskega postopka, ki ga je dekanu dne …. . podala ………. Iz tega predloga je razvidno, da je doc. dr. ……… pri pisnem izpitu iz predmeta ……… – izpit je bil ……. – zalotil pri goljufanju redno študentko ………, ki si je pri predmetu ………. . pomagala s posebej pripravljenim pripomočkom za prepisovanje, na katerem so bili izvlečki materije pisnega izpita. Študentki je bil pripomoček odvzet, prav tako ji je bila odvzeta tudi izpitna naloga. Na povabilo predsednika disciplinskega sodišča I. stopnje pristopi študentka …………. in poda o sebi naslednje podatke: » Rojena sem dne ……. v …. . , stalno prebivam …………. Na Pravni fakulteti v Mariboru sem redno vpisna v …. . letnik, moja vpisna številka je ……. . « Na vprašanje predsednika disciplinskega sodišča, kaj lahko pove o zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka in svojem dejanju pri opravljanju izpita iz ………. . dne ……, izjavi naslednje: » Dejstva iz predloga …………… so resnična, nimam kaj zanikati. Po izpitu sem se oglasila tudi pri doc. dr. ………. . in se ji za dejanje opravičila. Vem, da za moje dejanje ni opravičila. Šolam se že 16 let in poznam pravila igre. Študij mi je zanimiv, trudim se opravljati izpite v roku. Goljufanja nisem vešča, poslužila sem se ga, ker sem bila na tesnem s časom. Zaradi tega se sekiram, tako da je že sramota, ki sem si jo nakopala zame zelo poučna «. Predsednik disciplinskega sodišča kot dokaz, poleg pisnega predloga doc. dr. ………. , predoči tudi pisno nalogo študentke …………. . in pisne zapiske oziroma pripomočke, ki so ji je bili odvzeti na izpitu dne ………. . Študentka prepozna na testu svojo pisavo in tudi listke za prepisovanje, ki jih je imela pri sebi. Izjavi, da manjšega listka s črno pisavo ni uporabila, uporabila pa je večji listek z rdečo pisavo. Izjavi tudi, da je pripomočke pripravila sama. Predsednik disciplinskega sodišča ugotovi, da je s tem dokazovanje zaključeno in prepusti besedo študentki, da v končnem govoru poda svojo obrambo: » Dejanje globoko obžalujem in se kesam. « Podpis študentke ………… Predsednik disciplinske komisije prebere zapisnik, na katerega ………. ni podala nobenih pripomb. Nato se disciplinsko sodišče umakne na posvetovanje. Po opravljenem posvetovanju, o katerem je bil sestavljen poseben zapisnik, predsednik disciplinskega sodišča ustno razglasi sprejeto odločitev, kot je razvidna iz posebnega zapisnika o posvetovanju disciplinskega sodišča. Pisni odpravek odločbe disciplinskega sodišča bo izdan neposredno po ustni obravnavi in osebno vročen študentki, v roku 8 dni pa bo vročen tudi predlagatelju. Ustna obravnava je bila zaključena ob ……. .

Uradni zaznamek je kratek, enostaven in strnjen pisni sestavek, ki ga naredi uradna oseba, opremi z datumom in potrdi s svojim podpisom. Vsak uradni zaznamek treba sestaviti kot samostojni uradni dokument s potrebnimi sestavinami.

Občina …, občinska uprava Uradna oseba. . . . (naslov) URADNI ZAZNAMEK Dne … me je ob … uri poklicala stranka, ki je dne … vložila prošnjo za priznanje pravice do oprostitve plačila komunalnega prispevka. Sporočila je, da se danes dne … ob … uri ne more odzvati na naše vabilo, ki smo ga poslali v zvezi z vodenjem postopka v navedeni zadevi, ker je na zdravljenju v Splošni bolnišnici Maribor. Izjavila je, da se bo takoj po prihodu iz bolnišnice (predvidoma čez 3 dni) oglasila pri meni. V. . , dne ……. . Uradna oseba ……………. . . (podpis)

PREGLED DOKUMENTOV IN OBVESTILA O POTEKU POSTOPKA n Stranke imajo pravico pregledovati dokumente, zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente (to nadzoruje uradna tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist oseba). Stranka, prizadeti državni organ in vsakdo drug imajo pravico zahtevati obvestila o poteku postopka (da jih uradna oseba; o razlogu zamude pri izdaji odločbe mora obvestiti stranko najkasneje v treh dneh od prejema zahtevka). Zoper sklep o zavrnitvi navedenih zahtev je dovoljena pritožba. *Dokument je izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje. *Zadeva je celota vseh dokumentov in prilog, ki se nanašajo na isto vsebinsko vprašanje in nalogo.

Vročanje zakonitemu zastopniku in pooblaščencu Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca se vroča njemu – s tem se šteje dokument, da je dokument vročen stranki. Vročanje pooblaščencu za vročitve Če si stranka postavi takega pooblaščenca se vroča njemu (stranka mora o postavitvi pooblaščenca obvesti organ, ki vodi postopek). Če stranka o obstoju pooblastila ne obvesti organa, vročevalec pooblaščencu lahko vroča dokumente za stranko, če le-ta podpiše izjavo – potem, ko ugotovi njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo – da ga je stranka za to pooblastila. Vročevalec vročilnico vrne organu skupaj z izjavo pooblaščenca.

Vročitev v primeru odklonitve sprejema Če naslovnik dokumenta brez zakonitega razloga (zakoniti razlog obstaja: če se vroča v nedeljo ali na državni praznik oziroma ponoči, organ pa ni odredil take vročitve; če se vroča izven stanovanja; če je oseba v istem postopku udeležena z nasprotnim interesom; če se želi dokument vročiti neposredno in ne po pooblaščencu…) noče sprejeti, pusti vročevalec dokument v stanovanju oziroma v prostorih, kjer je zaposlena, ali pa nalepi dokument na vrata, ali ga pusti v predalčniku. Vročevalec mora zapisati na vročilnico dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je dokument pustil. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena. Vročitev v primeru spremembe naslova Če stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec med postopkom spremeni prebivališče oziroma naslov, ki ga je navedel na vlogi, mora o tem takoj obvestiti organ, ki vodi postopek. Če vročevalec ugotovi, da se je naslovnik odselil ali je neznan, mora to sporočiti organu (če izve za novi naslov, mu sporoči tudi to). Če stranka ne obvesti organa o spremembi bivališča in vročevalec ne sporoči novega naslova, organ odredi, da se nadaljnje vročitve opravljajo tako, da se dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu euprava. Vročitev velja za opravljeno po izteku 15 dni od dneva objave na oglasni deski organa oziroma na portalu e-uprava. Vročanje z javnim naznanilom Se uporabi pri vročanju večjemu številu oseb, ki organu niso znane, ali ki se ne morejo določiti. Šteje se, da je bil dokument vročen potem, ko je bilo naznanilo 15 dni nabito na oglasni deski organa in v državnem portalu e-uprava (organ lahko določi daljši rok). Poleg tega se naznanilo lahko objavi tudi v javnih občilih, ali na kakšen drug ustaljen način.

ROKI so časovna obdobja, v katerih je treba opraviti neko dejanje oziroma časovne točke, do katerih je treba opraviti neko dejanje. Narok pa je na določeno časovno točko odrejeno dejanje, ki se opravi v določenem prostoru in kraju (npr. ustna obravnava).

Roki se računajo po dnevih, mesecih in letih. Za računanje in tek dnevnih rokov veljajo naslednja pravila: • dnevni rok začne teči naslednji dan po določenem dogodku (npr. vročitvi odločbe, dokončnosti odločbe…). • dnevni rok teče nepretrgoma, kar pomeni, da začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje, prazniki ali dnevi, ko se pri organu ne dela (tempus continuum). • dnevni rok se ne more izteči na dan, ko se pri organu ne dela, temveč se izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika. • rok, določen po mesecih ali letih, se konča (izteče) s pretekom tistega dne v mesecu oziroma letu, ki se po številki ujema z dnem, ko se je zgodil dogodek (npr. vročitev odločbe), od katerega se šteje rok. Če tega dne v mesecu ni, se rok izteče na zadnji dan v mesecu. Tudi tukaj se upošteva pravilo, da se rok ne more izteči na dan, ko se pri organu ne dela.

Vrnitev v prejšnje stanje • če je stranka iz opravičenih vzrokov (npr. bolezen, naravna nesreča…) zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti; • če je stranka iz nevednosti ali očitne pomote vlogo poslala pravočasno po pošti ali jo neposredno izročila nepristojnemu organu; • če je stranka zamudila rok po očitni pomoti, pa je pristojni organ vlogo vendarle prejel vsaj v treh dneh po izteku roka in bi stranka zaradi zamude roka izgubila kakšno pravico. O vrnitvi v prejšnje stanje se odloča na predlog stranke (subjektivni rok je 8 dni, objektivni 3 mesece). Stranka mora razlog za zamudo verjetno izkazati. O predlogu odloči organ s sklepom. Pred odločitvijo organ preizkusiti ali je predlog dovoljen in pravočasen (če ni, ga organ s sklepom zavrže).

Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati do izdaje odločbe, sicer izgubi pravico do povrnitve stroškov. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranko na to opozoriti. Organ odloči o stroških postopka v odločbi, če ne pa mora v odločbi navesti, da bo izdal o stroških poseben sklep. Zoper sklep o stroških postopka je dovoljena pritožba.

-obnova postopka; sprememba in odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom; odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici; izredna razveljavitev odločbe; ničnost odločbe

Pri začetku postopka na zahtevo stranke organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže: • če stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva; • če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma če po zakonu ne more biti stranka; • če zahteva ni bila vložena v predpisanem roku; • če se o isti upravni zadevi že vodi postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno (odločba materialno pravnomočna oz. če se dejanska ali pravna podlaga ni spremenila

UMIK IN SPREMEMBA ZAHTEVKA Stranka s svojim zahtevkom razpolaga, kar pomeni, da ga lahko spremeni (razširi, postavi nov oz. drugačen zahtevek), lahko pa ga tudi delno ali v celoti umakne (do vročitve odločbe). izrecno ( s pisno vlogo ali ustno na zapisnik) s konkludentnim dejanjem (če ne pride k ustni obravnavi in se da domnevati, da je predlog umaknila; če v danem roku ne zahteva uvedbe postopka za rešitev predhodnega vprašanja) Organ izda v navedenih primerih sklep o ustavitvi postopka.

SKRAJŠANI UGOTOVITVENI POSTOPEK (144. člen ZUP) Organ lahko po skrajšanem ugotovitvenem postopku takoj odloči o zadevi (brez, da bi dal strankam možnost, da se o izjavijo o ugotovljenih dejstvih): • če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana, • če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi, • če je s predpisom določeno, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazili le posredno dokazujejo in so dejstva oziroma okoliščine verjetno izkazane, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi, • če gre za nujne ukrepe v javnem interesu (če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti), ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.

PREDHODNO VPRAŠANJE • Za predhodno vprašanje je značilno, da je: • samostojna pravna celota, • za odločanje o njem je pristojno sodišče ali drug organ, • brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same upravne zadeve, • je sestavni del dejanskega stanja v upravni zadevi, • o njem še ni odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom.

USTNA OBRAVNAVA

DOKAZOVANJE obsega dejavnost zbiranja in presojanja dokazov. Z dokazi se ugotovijo dejstva, na podlagi katerih se izda odločba. V upravnem postopku se uporabijo zlasti naslednji dokazi listine priče izvedenci ogled izjava stranke kot dokaz druga dokazna sredstva podatki iz informatiziranih evidenc

V konkretnem postopku lahko uradna oseba sama ugotovi, ali se prepis oziroma kopija listine ujema z izvirnikom - zaznamek uradne osebe (naredi ga na prepisu ali kopiji dokumenta), se ne šteje za upravno overitev in se zanj ne plača taksa.

POTRDILA izdajajo pristojni organi o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. Uradna evidenca je evidenca, ki je vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. ZUP pozna tudi potrdila o dejstvih o katerih se ne vodi uradna evidenca, če zakon tako določa. Organ mora na ustno zahtevo stranke izdati potrdilo o dejstvih iz uradne evidence praviloma istega dne, najpozneje pa v 15 dneh. Če organ zavrne zahtevo za izdajo potrdila oziroma druge listine o podatkih iz uradne evidence, mora o tem v roku 15 dni izdati posebno odločbo. Če v 15 dneh ne izda potrdila in tudi ne odločbe o zavrnitvi zahteve, se šteje, da je zahtevo zavrnil.

POTRDILO O PODATKIH IZ URADNE EVIDENCE UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA Številka indeksa ______ POTRDILO O VPISU Potrjujemo, da je ___________rojen(a) dne ___________ v ________, vpisan(a) v zimski / letni semester ___ letnika v študijskem letu 200. . /200. . v univerzitetni študijski program Pravo, ki se izvaja kot redna / izredna oblika študija oziroma je absolvent(ka) do ___________. žig V Mariboru, __________________ (podpis uradne osebe)

UPRAVNE OVERITVE so namenjene za potrebe upravnih postopkov. Upravna overitev lastnoročnega podpisa je potrditev njegove pristnosti, overitev prepisa ali kopije pa potrditev istovetnosti prepisa, fizične ali elektronske kopije z izvirno listino. Z upravno overitvijo se ne potrjuje resničnost podatkov v listini. Overitev opravi uradna oseba upravne enote.

PRIČE Priča je lahko vsak, kdor je bil zmožen opaziti dejstvo, o katerem naj priča, in more to svoje opažanje izkazati. Dolžnost pričanja obsega: • dolžnost odzvati se vabilu, • dolžnost pričati - odgovarjati na vprašanja, • dolžnost govoriti resnico.

Izjava stranke kot dokaz se sme uporabiti. • če za ugotovitev nekega dejstva ni dovolj drugih dokazov, • če gre za malo pomembno zadevo, če naj bi se neko dejstvo sicer dokazovalo z zaslišanjem priče, ki živi v kraju, oddaljenem od sedeža organa, ali če bi bilo zaradi iskanja drugih dokazov oteženo uveljavljanje pravic stranke.

IZVEDENCI se pritegnejo k dokazovanje, kadar je potrebno za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev določene zadeve, strokovno znanje. Izvedenca določi uradna oseba s pisnim sklepom, v katerem se opredelijo naloge izvedenca in določi rok za njihovo izvedbo. izdelavo izvida (ugotovitev dejstev in okoliščin) Izvedensko delo obsega izdelavo mnenja (ocena, presoja dejstev in okoliščin)

OGLED je dokazno sredstvo, s pomočjo katerega uradna oseba neposredno zaznava pravno pomembna dejstva. Ogled se opravi zaradi ugotovitve kakega pravno pomembnega dejstva ali pa zaradi razjasnitve bistvenih okoliščin, opravi pa se (praviloma) na ustni obravnavi. O ogledu se sestavi zapisnik.