DOLGOTRAJNA OSKRBA PODATKOVNE PODLAGE ZA DOLGORONE PROJEKCIJE JAVNIH
DOLGOTRAJNA OSKRBA PODATKOVNE PODLAGE ZA DOLGOROČNE PROJEKCIJE JAVNIH IZDATKOV ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO EVA ZVER SOSVET ZA STATISTIKO ŽIVLJENSKE RAVNI IN SOCIALNE ZAŠČITE, LJUBLJANA, 18. NOVEMBER 2011
Projekcije javnih izdatkov povezanih s staranjem v okviru skupine Ageing Working Group (AWG) Ø Delovna skupina za staranje (AWG) deluje v okviru Odbora za ekonomsko politiko (EPC) pri Evropski komisiji ØPriprava dolgoročnih projekcij gibanja javnih izdatkov povezanih s staranjem zajema: - pokojnine - zdravstvo - dolgotrajno oskrbo - izobraževanje - nadomestila brezposelnim Ø Dolgoročne projekcije se pripravijo vsake tri leta. Trenutno poteka četrti krog projekcij, ki bo predvidoma zaključen aprila 2012. Projekcije bodo pripravljene za obdobje 2012 -2060. ØRezultat AWG 2009 je pokazal povečanje javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo (za skupaj storitve v naravi in prejemke v denarju) od 1, 2 % BDP v letu 2006 na 2, 1 -3, 1 % BDP v letu 2060.
Dolgoročne projekcije javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo Ø Osnova: makro-simulacijski medgeneracijski model (celotna populacija je razdeljena na starostne skupine z določenimi značilnostmi - spol, starost, izdatki na osebo, zdravstveno stanje, oblike dolgotrajne oskrbe). Spremembe v starostnih skupinah v času vodijo do sprememb v izdatkih. Ø Več variant projekcij (scenarijev), ki upoštevajo različne predpostavke glede: - deleža starejše populacije v prihodnosti - deleža odvisne starejše populacije v prihodnosti (spremembe v stopnjah odvisnosti) - spremembe razmerja med formalno in neformalno oskrbo - spremembe razmerja med institucionalno oskrbo in oskrbo na domu - sprememb v cenah dolgotrajne oskrbe na prejemnika
Osnovne podatkovne podlage za pripravo dolgoročne projekcije izdatkov za DO Ø Demografske projekcije EUROPOP 2010 Ø Dogovorjene predpostavke glede gibanja: - delovno aktivnega prebivalstva, - produktivnosti dela, - rasti BDP, - obrestnih mer Ø Izhodišče so podatki o javnih izdatkih za storitve dolgotrajne oskrbe za leto 2009 po metodologiji SHA (System of Health Accounts). K izdatkom za storitve dolgotrajne oskrbe so v projekcijah prišteti tudi denarni dodatki (cash-benefits) za dolgotrajno oskrbo po metodologiji ESPROSS.
Dodatni podatki potrebni za projekcije izdatkov za DO Ø Celotni javni izdatki za dolgotrajno oskrbo po spolu in starosti ter po letih ali petletnih kohortah a) v inštitucijah in b) na domu; (metodologija SHA) ØŠtevilo prejemnikov formalne DO, po spolu in starosti ter po letih ali petletnih kohortah a) v inštitucijah in b) na domu (metodologija SHA) Ø Število prejemnikov denarnih dodatkov za DO, po spolu in starosti ter po letih ali petletnih kohortah (ter po razlogih za upravičenost dodatka) (metodologija SHA) Ø Ocena prekrivanja med številom prejemnikov denarnih dodatkov za DO in prejemnikov DO v inštitucijah in na domu (koliko prejemnikov storitev v inštitucijah in na domu ima hkrati tudi denarni dodatek) Ø Stopnje odvisnosti (po anketi EU-SILC) ØZa naslednji krog projekcij AWG 2015 še: število in kategorije oseb, ki zagotavljajo neformalno nego (t. i. » Informal caregivers «) (po anketi SHARE)
Podatkovne baze za zajem podatkov Mednarodne baze podatkov: ØOECD Stat (agregatni podatki o izdatkih za DO in o prejemnikih DO) ØEurostat (agregatni podatki o izdatki za DO, stopnje odvisnosti) Dodaten vprašalnik : ØVprašalnik Evropske komisije, ki zahteva bolj podrobne podatke ali eksperimentalne ocene
Vprašalnik Evropske komisije – podrobni podatki o izdatkih za dolgotrajno oskrbo In Kind VS. Cash benefits Age cohorts* (1) Public spending on LTC services ("inkind") males Y 0 Y 1 Y 2 Y 3 Y 4 age group 0 -4 Y 5 Y 6 Y 7 Y 8 Y 9 age group 5 -9 Y 10 Y 11 Y 12 Y 13 Y 14 age group 10 -14 Y 15 Y 16 Y 17 Y 18 Y 19 age group 15 -19 Y 20 females total (2) Public spending on LTC -related cash benefits males females total In Kind: in Institutions VS. at Home (3) Public (4) Public spending on LTC services in services at home institutions (HC. 3. 3) (HC. 3. 1 + HC. 3. 2) males females total
Vprašalnik Evropske komisije – prejemniki dolgotrajne oskrbe Age cohor ts* Y 0 Y 1 Y 2 Y 3 Y 4 age group 0 -4 Y 5 Y 6 Y 7 Y 8 Y 9 age group 5 -9 (1) Total number of dependent people receiving formal long-term care in institutions** (2) Total number of dependent people receiving formal long-term care at home** (3=1+2) Total number of dependent people receiving formal long-term care (4) Total number of recipients of long-term care related cash benefits males female total
Vprašalnik Evropske komisije – prekrivanje med prejemniki dolgotrajne oskrbe v naravi in v denarju Possible overlappings: disabled/dependent persons receiving BOTH in-kind and cash LTC benefits (5) Total number of "double recipients": LTC in institutions (1) AND LTC-related cash benefits (4) males Vir: BS, ECB. females total (6) Total number of "double recipients": formal LTC at home (2) AND LTC-related cash benefits (4) males females total (7) Total number of "double recipients": LTC services (3) AND LTC-related cash benefits (4) males females total
Podatki o prejemnikih dolgotrajne oskrbe v Sloveniji – v inštitucijah Razpoložljivi podatki: • Domovi za stare (SURS; po spolu in starostnih razredi: do 40, 40 -50, 50 -60, od 60 -80 po petletnih razredih, nad 80) • Posebni socialni zavodi (SURS; po spolu in starostnih razredih: pod 30, od 30 do 50 po desetletnih razredih, od 60 do 80 po petletnih, nad 80) • Varstveno delovni centri (SURS; MDDSD; po spolu in petletnih starostnih razredih • Centri in zavodi za usposabljanje (MDDSD; po spolu in petletnih starostnih razredih) • Podaljšano bolnišnično zdravljenje (IVZ; po spolu in petletnih starostnih razredih • Psihiatrično zdravljenje (IVZ; bolniki nad 18 dni, po spolu in petletnih starostnih razredih) Manjkajoči podatki: • Domovi za stare in posebni socialni zavodi: podatki po vseh petletnih starostnih razredih • Za vse inštitucije potrebujemo število oskrbovancev, ki prejemajo dodatek za pomoč in postrežbi, dodatek za tujo nego in pomoč ali druge dodatke za pomoč pri oskrbi (zaradi ocene prekrivanja) • Psihiatrične bolnice: število bolnikov, ki nimajo možnosti ozdravljenja in so stalno hospitalizirani ali občasno v daljših intervalih
Podatki o prejemnikih dolgotrajne oskrbe v Sloveniji – na domu Razpoložljivi podatki: • Patronažno varstvo (IVZ; ločeno preventiva in kurativa, prvi obiski po spolu in petletnih starostnih razredih, po mednarodni klasifikaciji bolezni MKB 10) • Pomoč na domu (Inštitut za socialno varstvo; po spolu in nekaj starostnih razredih: do 18 let, 18 -64, 65 -79, nad 80 let ) • Družinski pomočnik (MDDSD; samo agregatni podatek) Manjkajoči podatki: • Patronažno varstvo: - številu bolnikov, ki nimajo možnosti ozdravljenja oziroma potrebujejo dolgotrajno nego na domu (vsaj 6 mesecev) - številu bolnikov, ki prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo • Pomoč na domu: - podatki po spolu in petletnih starostnih razredih - podatek o številu oskrbovancev, ki prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za tujo nego in pomoč ali druge dodatke po pomoč pri oskrbi (zaradi ocene prekrivanja) • Družinski pomočniki: podatki o spolu in starosti oskrbovane osebe in prekrivanju z denarnimi dodatki • Podatki o oskrbovancih, ki živijo v varovanih stanovanjih
Podatki o prejemnikih denarnih dodatkov povezanih z dolgotrajno oskrbo v Sloveniji Razpoložljivi podatki: -Dodatki za pomoč in postrežbo (ZPIZ; po spolu in po enoletnih starostnih razredih) -Dodatek za tujo nego in pomoč (MDDSD; po petletnih starostnih razredih) -Dodatki po zakonu o družbenem varstvu in po vojnih zakonih (MDDSD; po petletnih starostnih razredih)
Primerjava števila prejemnikov formalne dolgotrajne oskrbe v Sloveniji (2009) z državami OECD (2008) 5 Institutional care users 4 1, 5 3 Austria Sweden Switzerland 2, 3 Home care users 3, 0 2, 8 Norway 2, 9 Netherlands 2, 4 5, 1 United Kingdom 2, 1 1, 9 0, 9 1, 1 1, 4 0, 4 Czech Republic Belgium Finland OECD Slovak Republic New Zealand Denmark 1, 6 1, 7 1, 5 1, 4 Germany 2, 3 1, 4 1, 6 1, 5 Luxembourg SLOVENIA Italy Spain Iceland United States Ireland 0, 9 0, 8 0, 7 Korea 0, 2 0, 5 0, 7 0, 2 2, 0 Canada 0, 3 0, 6 1, 2 0, 6 0, 9 Japan 0, 7 0, 5 0, 6 1 0 0, 7 0, 8 1, 0 1, 2 Australia 2 Poland Share of population, in % 6 Vir: OECD Health Data 2012 (publikacija OECD Help Wanted, 2011); Za Slovenijo: podatki zbrani v okviru AWG 2012 (vprašanik Evropske komisije), preračuni UMAR. Total LTC users
Prejemniki formalne dolgotrajne oskrbe po starostnih skupinah – Slovenija (2009) in države OECD (2008) Over 80 65 -79 0 -64 100% 27% 80% 30% 44% 60% 47% 48% 49% 50% 50% 52% 54% 55% 57% 61% 62% 64% 36% 32% 22% 42% 26% 40% 30% 19% 34% 25% 28% 28% 25% 45% 28% 31% 48% 30% 23% 18% 32% 26% 23% 6% 20% 21% 20% 15% 11% 3% 4% Poland Czech Republic SLOVENIA Austria Norway Sweden Netherlands Luxembourg Korea Germany Finland Switzerland Australia Denmark New Zealand Japan 0% Hungary 20% Vir: OECD Health Data 2012 (publikacija OECD Help Wanted, 2011); Za Slovenijo: podatki zbrani v okviru AWG 2012 (vprašanik Evropske komisije), preračuni UMAR.
Predlog nove razvojne naloge SURS Vsebina: - zagotavljanje podatkov za prikaz stanja na področju dolgotrajne oskrbe tako za nacionalne kot mednarodne potrebe, in sicer o: izdatkih, prejemnikih in izvajalcih storitev dolgotrajne oskrbe (ločeno po različnih kategorijah); - razmejitev pristojnosti med institucijami glede zagotavljanja podatkov o dolgotrajni oskrbi. Sodelovanje inštitucij: SURS, MDDSZ, ZPIZ, Inštitut za varovanje zdravja, Inštitut RS za socialno varstvo , Skupnost socialnih zavodov Slovenijo, ZZZS, UMAR Delo v letu 2012: - preučitev nacionalnih in mednarodnih zahtev po podatkih s področja LTC; - definiranje LTC vsebine z vidika nacionalne zakonodaje kot tudi z vidika mednarodnih priporočil; - identifikacija in pridobitev razpoložljivih virov; - oblikovanje baze podatkov; - koordinacija, sodelovanje in priprava metodoloških rešitev med sodelujočimi institucijami (npr. glede prekrivanja prejemkov in storitev ipd. ); -razmejitev pristojnosti glede zagotavljanja podatkov o dolgotrajni oskrbi.
Zaključek Predlog: -Oblikovanje medresorske delovne skupine v katero naj predstavnike imenujejo SURS, MDDSZ, ZPIZ, Inštitut za varovanje zdravja, Inštitut RS za socialno varstvo , Skupnost socialnih zavodov Slovenijo, ZZZS, UMAR -Sprejem dogovora glede inštitucije (in strokovnjaka), ki bo vodil in koordiniral delo na razvojni nalogi za področje dolgotrajne oskrbe Hvala za pozornost!
- Slides: 16