DOLGOTRAJNA OSKRBA Andreja Peternelj dipl m s Bolninica

DOLGOTRAJNA OSKRBA Andreja Peternelj, dipl. m. s. Bolnišnica Golnik – Klinika za pljučne bolezni in alergijo

Epidemiologija EU-25 v letu 2006 je bilo 36, 4 % ljudi z dolgotrajno boleznijo ali dolgotrajno zdravstveno težavo EU-27 v letu 2006 je bilo 68, 4 % z dolgotrajno boleznijo ali zdravstveno težavo starih>85 let q 3– 5 % je popolnoma in 15 % oseb delno odvisnih (> 65 let ); • naraščanje starih ljudi >80 let • stroški od 0, 9 do 3, 2 BDP Slovenija 60 000 ljudi, ki potrebuje pomoč • 16% > 65 let, 12% ljudi potrebuje pomoč, 5% institucionalno varstvo • do leta 2030 naj bi postali eno najstarejših prebivalstev na svetu • V letu 2005 namenili za DO 1, 1% BDP oz. 14, 5% celotnih tekočih stroškov za zdravstvo (Eurostat 2008)

Usmeritve EU v okviru zdravstvenega varstva in DO (april 2004) • Zagotoviti dostopnost do visoko kakovostne DO, ki mora temeljiti na vsesplošni dostopnosti, pravičnosti in solidarnosti. Pri tem ne smejo biti izključene iz dostopnosti do DO osebe, ki so bolne, poškodovane, invalidne ali onemogle zaradi starosti, kar velja za njih in za njihove družine; • uveljaviti visoko kakovostno oskrbo z namenom izboljšati zdravstveno stanje in kakovost življenja; • zagotoviti dolgoročno finančno vzdržnost oziroma stabilnost kakovostne DO, dosegljive vsemu prebivalstvu. Navedene cilje naj bi države dosegle postopoma, pri čemer naj bi jih vgradili v svoje nacionalne programe in predpise.

Kaj je dolgotrajna oskrba? • DO je nov pojem, ki opredeljuje vsebinsko integrirano dejavnost zdravstvenih in socialnih storitev, kot rezultat celostne obravnave posameznika. • Integracija obeh dejavnosti omogoča predvsem izvajanje učinkovite, pregledne, kakovostne in tudi finančno obvladljive oskrbe posameznika.

Cilji • večja varnost • višja kakovost življenja • spodbujanje medgeneracijskega povezovanja • zmanjševanje osamljenosti • povečanje socialne varnosti

Kako? Različne strokovne službe nudijo posamezniku, z zmanjšano sposobnostjo samooskrbe, v daljšem časovnem obdobju storitve, ki mu omogočajo izvajanje temeljnih življenjskih in podpornih dnevnih opravil (ang. : ADL- Activities of daily living, IADL Instrumental activities of daily living) in jih povezuje v interdisciplinarne time (OECD 2006). omogočeno bivanje doma

• delno ali popolno pomoč pri gibanju, posedanju, vstajanju ali nameščanju v ustrezen položaj; • delno ali popolno pomoč pri osebni higieni (kopanje, umivanje, tuširanje); TŽO • delno ali popolno pomoč pri oblačenju in slačenju ter zagotavljanju ustrezne telesne temperature; • delno ali popolno pomoč pri hranjenju in pitju; • delno ali popolno pomoč pri odvajanju; • vzdrževanje pripomočkov za osebno nego, čiščenje pripomočkov, dezinfekcija; • vzpodbujanje k samooskrbi v okviru zmožnosti; • pomoč in skrb pri jemanju zdravil;

• pomoči pri hišnih opravilih; • opravljanje bančnih poslov, plačevanje računov, sprejemanje in odpošiljanje poštnih pošiljk – po pooblastilu uporabnika; PDO • nakupi življenjskih potrebščin v najbližji trgovini; • prinašanje hrane, priprava in postrežba; pripravljenega toplega obroka in pomivanje uporabljene posode; • pomoč pri ohranjanju socialnih stikov; • povezava uporabnika z okoljem s pomočjo telekomunikacijskih povezav; • prevoz in spremstvo uporabnika, povezan z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe in zdravstvenih storitev.

Kdo so najpogostejši uporabniki storitev DO? • osebe s kroničnimi degenerativnimi obolenji • osebe, ki živijo same in imajo zaradi bolezni ali invalidnosti zmanjšano sposobnosti samooskrbe, osebe z gerontopsihiatričnimi obolenji, oz raznimi starostnimi obolenji • osebe, pri katerih je po odpustu iz bolnišnice še prisotna potreba po pomoči

Sedanje oblike DO V Sloveniji se v zvezi z DO zagotavljajo različne storitve in prejemki iz obstoječih sistemov socialnega zavarovanja. Storitve v sistemu zdravstva: • neakutna bolnišnična obravnava (prehodna oskrba) • patronažno varstvo in zdravstvena nega na domu Storitve in programi v sistemu socialnega varstva: • dnevno in celodnevno institucionalno varstvo, • storitve (socialne) pomoči na domu, • oskrba v oskrbovanih stanovanjih, • pravica do družinskega pomočnika, programi osebne asistence

Slabosti • Na ravni države še ni postavljena jasna opredelitev kaj je DO. à različno razumevanje à ni prioritet • Razvoj poteka neusklajeno: à neučinkovitost à nepokritost potreb à ne omogoča enake dostopnosti à obstoječi sistem DO slabo koordiniran à ? celostna obravnava

Usmerjenost v obravnavi UPOŠTEVANJE ŽELJE POSAMEZNIKA OSTATI DOMA, NEODVISEN IN ČIM DALJ, MORA POSTATI ZA IZVAJALCE FILOZOFJA OSKRBE • spoštovanje posameznika kot enkratne osebnosti, njegovih želja in odločitev • ohranjanje neodvisnosti in dobrega počutja • mnogovrstnost problematike • sledenje različnih izvajalcev skupnemu cilju • interdisciplinarnost pristopa • informiranje

r to a din ave r n o ko brav o tretja raven 3 -5% druga raven 15% prva raven 70 -80% Velika kompleksnost potreb Potrebe so vezane v večji meri na specifično vodenje bolezni Oseba je sposobna samooskrbe (NHS 2005, Case management competences framework)

Načini povezovanja Zdravstvene službe na vseh ravneh Socialne službe horizontalno povezovanje (CSD, pomoč na domu, socialne službe v DSO) (zdravniki, MS, specifični timi, zdravstveni sodelavci) KOORDINATOR akutna obravnava, izbrani zdravnik, patronažna služba, pomoč na domu vertikalno povezovanje specifične svetovalne službe, rehabilitacija vertikalno povezovanje dolgotrajna oskrba z različnimi oblikami služb zavodi za dolgotrajno oskrbo

Izvajalci DO Poklicni izvajalci: § zdravstveni in socialni delavci Nepoklicni izvajalci: § družinski člani, prijatelji, nevladne organizacije Nepoklicni izvajalci DO morajo biti spoštovan in upoštevan partner. Za izvajanje DO potrebujejo ustrezno pomoč, ki vključuje fizično, psihično pomoč, učenje in svetovanje.

Katerim ciljem bo sledil razvoj dejavnosti DO? • Večji in enakomernejši dostopnosti storitev DO vsem, ki jih potrebujejo, spodbujanje DO na domu; • izenačenosti pravic med vsemi uporabniki ne glede na kraj bivanja ali na vrsto pomoči (institucionalna ali na domu); • dostopnosti storitev DO iz enega mesta; • povečane učinkovitosti in transparentnosti porabe sredstev; • povezavi izvajalcev DO v funkcionalno celovit, racionalen in učinkovit sistem; • povečani odgovornosti in skrbi družine ter vzpodbujanju za izvajanje DO; • uvedbi solidarnostnega financiranje področja DO na načelih socialnih zavarovanj.

Kako do ciljev? • S podporo življenjskega okolja uporabnika DO; • z združevanjem nalog profesionalnih izvajalcev, nepoklicnih izvajalcev in prostovoljcev; • s povezovanjem in združevanjem služb za DO; • s koordinacijo služb; • s povezavo s specifičnimi pomembnimi okolji in postavljenim sistemom DO.

Pomembna področja obravnave za ohranjanje samostojnosti • • • preventivni programi zdravega staranja organiziranje različnih služb za pomoč/oskrbo • aktivna vloga in zavzetost posameznika za ohranjanje samostojnosti

Zaključek 1 Dejavnost DO se bo razvijala, če bomo v našem okolju prepoznali njeno pomembnost ter razumeli, da je ni mogoče izvajati celostno brez dobre koordinacije, povezovanja in interdisciplinarnega pristopa, to je vključitve uporabnika, različnih profesionalnih skupin in tudi nepoklicnih izvajalcev.

Zaključek 2 S takim pristopom v DO dosežemo, da je posamezniku zagotovljena potrebna vrsta storitev na pravi način, ob pravem času in na pravem mestu.

HVALA LEPA !