DINARSKI SVET ANA ZAVRNIK ANJA VINDER HRUSTELJ MOJCA

DINARSKI SVET ANA ZAVRŠNIK ANJA VINDER HRUSTELJ MOJCA ŽELE EVA VANOVŠEK

DINARSKO PODROČJE

LEGA • Dinarski svet obsega SV del obsežnega Dinarskega gorovja, ki se razprostira vzdolž Jadranskega morja. • V Sloveniji se razteza od Soške doline daleč proti JV.

VEČJA MESTA • Postojna • Kočevje • Črnomelj

SESTAVA DINARSKE PLANOTE • Trnovski gozd • Nanos • Snežniška planota • Suha krajina DINARSKA PODOLJA • Bela krajina • Ribniško – kočevsko podolje • Dolenjsko podolje • Notranjsko podolje

VISOKE PLANOTE • Visoke planote imajo veliko gozdov, že od nekdaj so znane po lesu. TRNOVSKI GOZD

Najvišji vrh: SNEŽNIK 1796 m

NIZKE PLANOTE • Ležijo na vzhodu dinarskega sveta. • Brez vodovoda ljudje še vedno uporabljajo kapnico.

DINARSKA PODOLJA • Podolje: je pas nižjega sveta v hribovitem svetu. BELA KRAJINA

DINARSKA PODOLJA

VODE • Površinskih voda ni, ker so tla iz apnenca.

KRAŠKI POJAVI • Nastajajo v pokrajinah, kjer rahlo kisla deževnica raztaplja apnenec. • Voda odnaša raztopljeni apnenec in ga drugje spet odlaga. Nastajajo kraške oblike. • To so vrtače, večje oblike pa so uvale. VRTAČA

KJE SE POJAVLJAJO KRAŠKE OBLIKE • Na Krasu in drugih pokrajinah dinarskega sveta.

KRAŠKE POSEBNOSTI • Največja oblika so kraška polja. • Posebnost polij so kraške reke ali ponikalnice, ki tečejo po dnu. • Ob velikih deževjih kraška reka poplavlja in nižje dno polja se lahko spremeni v JEZERO.

KAJ POMENI • POŽIRALNIK-odprtina v kraških tleh, kamor izginja voda • KRAŠKI IZVIR - zelo močan izvir, iz njega priteče reka • APNENEC - kamnina, usedlina odmrlih lupin živali

KRAŠKE JAME • • • Postojnska jama, Škocjanske jame, Taborska jama, Križna jama, Pivka jama, Črna jama, Otoška jama, Županova jama in Kostanjeviška jama.

KAPNIKI • Lahko visijo iz stropa ali pa stojijo. • Ko se združijo nastane kapniški steber na njih so tudi včasih netopirji. • Kapniki rastejo zelo počasi – v 10 letih 1 mm ali manj.

JAMSKI BISERI

ČLOVEŠKA RIBICA • Ali navadni močeril zraste do 30 cm. • Svetle barve je zato, ker poje malo barvil.

PODZEMNI KRAŠKI POJAVI • • • Presihajoča jezera, Požiralniki, Ponikalnice, Kraške jame, Kapniki, stebri, sige, …

KRAŠKE JAME

PRESIHAJOČA JEZERA • Presihajoče jezero je občasno jezero oziroma poplavljeno kraško polje. • Eno najbolj znanih presihajočih jezer je Cerkniško jezero. • Zaslovelo je pred 300 leti. O njem je pisal že Valvasor. • Cerkniško jezero je največje presihajoče jezero v Sloveniji. Ko je polno, se razprostira na površini 2400 ha in je dolgo nad 10, široko pa kakih 5 km. V njem je približno 76 milijonov m 3 vode.

PRESIHAJOČA JEZERA CERKNIŠKO JEZERO

KRAŠKA POLJA • Njihovo ravno dno obdajajo vzpetine, njihova pobočja pa se strmo vzdigujejo. Po kraškem svetu teče reka, ki se imenuje ponikalnica.

POŽIRALNIKI • Mestom, kjer voda ponikne v tla, pravijo domačini požiralniki. Veliko jih je na kraškem polju, še več pa jih je na njegovem obrobju. Najbolj znana sta Velika in Mala Karlovica na robu Cerkniškega polja.

PONIKALNICA • Je voda, ki teče po kraškem svetu in ponikne v kraško podzemlje. Odprtina, kamor se izgublja voda, se imenuje PONIKEV.

REKE • • Unica Kolpa Pivka Reka

REKE

PODNEBJE

PODNEBJE

PODNEBJE