Digitalna knjinica Univerze v Ljubljani digitalna univerzitetna knjinica

Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani digitalna univerzitetna knjižnica? ? Ivan Kanič Centralna ekonomska knjižnica Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije » Informacijski viri in storitve knjižnic v elektronskem okolju « Portorož, 24. - 26. oktober 2005

DIGITALNA / VIRTUALNA KNJIŽNICA digitálna knjížnica -e -e ž 1. knjižnične in informacijske storitve, ki omogočajo uporabo decentraliziranih elektronskih informacijskih virov s strojno, komunikacijsko in programsko opremo; sin. virtualna knjižnica (1) ; prim. tradicionalna knjižnica, hibridna knjižnica 2. knjižnica, ki daje uporabnikom na razpolago knjižnično gradivo v elektronski obliki; sin. elektronska knjižnica ; prim. hibridna knjižnica, tradicionalna knjižnica, virtualna knjižnica (1) virtuálna knjížnica -e -e ž 1. knjižnične in informacijske storitve, ki omogočajo uporabo decentraliziranih elektronskih informacijskih virov s strojno, komunikacijsko in programsko opremo; sin. digitalna knjižnica (1) ; prim. elektronska knjižnica, hibridna knjižnica, tradicionalna knjižnica 2. zbirka naslovov informacijskih virov na internetu, navadno zbranih in urejenih po strokovnih področjih 2

DIGITALNI ARHIV / REPOZITORIJ digitálni arhív -ega -a m 1. arhiv (1) digitalnih dokumentov; sin. elektronski arhiv (1) 2. zbirka (1) vsebinsko, logično povezanih elektronskih dokumentov, npr. disertacij, starejših letnikov elektronskih časopisov; sin. elektronski arhiv (2) repozitórij -a m 1. skladišče, ki sprejema v hrambo izločeno knjižnično gradivo določenih knjižnic, npr. neke regije, države; sin. depozitno skladišče 2. skupno skladišče sodelujočih knjižnic, knjižničnih sistemov, namenjeno hrambi gradiva za medknjižnično izposojo med temi knjižnicami 3. digitalni arhiv (2), namenjen navadno prostemu dostopu do besedil disertacij, strokovnih, znanstvenih člankov 3

RDEČA NIT 4

RDEČA NIT Prava ironija je, da je primitivna tehnologija pradavnine naredila zapise, ki trajajo stoletja, danes pa napredni elektronski svet proizvaja zapise, ki bodo morebiti že čez nekaj let neberljivi. V idealnih pogojih se izvede migracija dokumenta že na njegovem samem začetku in v sodelovanju z avtorjem, ki lahko zagotovi, da se ohranijo vsi bistveni elementi. Kasnejše migracije so tvegane, še toliko bolj, če je vmes več generacij formatov, izvirni avtor pa ni več pri roki. Pogosto prevzame organizacija odgovornost za digitalno poslovanje brez oblikovanja ustrezne politke in zagotavljanja nadzora in ne da bi sama sprejela digitalno prezervacijo kot svojo temeljno nalogo. Jeffrey Darlington (2003) 5

KAJ UPORABLJAMO IN PONUJAMO 6

KAJ UPORABLJAMO IN PONUJAMO (2) 7

KAJ UPORABLJAMO IN PONUJAMO (3) 8

KAJ UPORABLJAMO IN PONUJAMO (4) 9

LASTNI “ARHIVI” 10

LASTNI “ARHIVI” (2) 11

LASTNI “ARHIVI” (3) 12

ZNAČILNOSTI LASTNIH “ARHIVOV” NEENOTNOST, RAZNOLIKOST, NEPOVEZANOST FORMALNE OSNOVE PRAVILNIKI NAVODILA ZAHTEVE OBVEZNOST NAČIN PRIDOBIVANJA VRSTA DOKUMENTOV FORMATI PROGRAMSKA PODPORA UPORABNIŠKI VMESNIK MOŽNOSTI TRAJNO OHRANJANJE X POVEZOVANJE NA NIVOJU KUL 13

KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI 14

IZHODIŠČA IN CILJI • • • IZOBRAŽEVANJE / OSVEŠČANJE AVTORJEV POVEČANA DOSTOPNOST OPONUDBA NOVEGA VIRA OHRANJANJE ZNANJA ZAŠČITA AVTORSKIH PRAVIC IZBOLJŠANJE IZOBRAŽEVALNIH PROCESOV VZPODBUJAJE STROKOVNEGA KOMUNICIRANJA PRIMERLJIVOST NA EVROPSKEM IN SVETOVNEM NIVOJU VPLIVNOST ŠTUDENTOV IN UNIVERZE PROMOCIJA AVTORJEV, FAKULTET, UNIVERZE PREPOZNAVNOST SLOVENIJE V AKADEMSKIH OKOLJIH VEČ SODELOVANJA 15

VEČ SODELOVANJA avtor raziskovalec DIGITALNA bralec UPORABNIK KNJIŽNICA urednik recenzent ARHIV učitelj knjižničar 16

FILOZOFIJA ODPRTIH ARHIVOV UNIVERZ SAMOARHIVIRANJE = MEHANIZMI DEPONIRANJA DOLGOROČNO OHRANJANJE = ARHIV / REPOZITORIJ ODPRT VMESNIK = MEHANIZMI ZAJEMANJA PONUDNIK PODATKOV = PONUDNIK STORITEV PONUDNIK PODATKOV = UPORABNIK STORITEV ZAČETNA STOPNJA = SIVA LITERATURA e-natisi/prednatisi, poročila, diplomska dela, magistrska dela, doktorske disertacije, … NADGRADNJA = CELOTNA PRODUKCIJA VKLJUČEVANJE / SODELOVANJE NACIONALNI ARHIV(I) MEDNARODNE PODATKOVNE ZBIRKE / ARHIVI 17

MODEL VZAJEMNE IZGRADNJE IN UPORABE AVTOR – LASTNIK – ZALOŽNIK – POSREDNIK - UPORABNK ZAJEMANJE METAPODATKOV UPORABA DOKUMENTOV MODELI STRUKTURE METAPODATKOV & PRIMARNIH DOKUMENTOV 18

MEHANIZMI POVEZOVANJA VZAJEMNOST SKUPNA NABAVA, UPORABA OPREME METAPODATKI IN UPORABA ARHIVA AGREGACIJA DISCIPLINE INSTITUCIJE VRSTA DOKUMENTA AVTOMATIZACIJA IN POENOTENJE DELOVNI POSTOPKI, PROCESI ZAJEMANJE PONUDBA POVEZOVALNI VMESNIKI DINAMIČNE POVEZAVE (npr. SFX)

Open Archives initiative (OAi) MOŽNOSTI SOUPORABE METAPODATKOV IN INTEGRALNIH BESEDIL STANDARDIZACIJA NIZKONIVOJSKIH MEHANIZMOV ZA SOUPORABO DIGITALNIH VSEBIN IZGRADNJA VISOKONIVOJSKIH UPORABNIŠKO USMERJENIH SERVISOV IN METAKNJIŽNIC VZPOSTAVITEV ORGANIZACIJSKIH MODELOV IN MEHANIZMOV V PODPORO STROKOVNIM IN TEHNIČNIM POSTOPKOM 20

“STRANSKI UČINKI” POMOČ UNIVERZI PRI IZBOLJŠAJU KVALITETE ŠTUDIJSKEGA PROCESA, ZALOŽNIŠKE DEJAVNOSTI IN PRAVNE ZAŠČITE INTELEKTUALNIH PRAVIC POVEČANE MOŽNOSTI PRIMERJAVE POSAMEZNIH DEL ZARADI VEČJE DOSTOPNOSTI DIGITALNIH VSEBIN IZOBRAŽEVANJE VSEH POTENCIALNIH RAZISKOVALCEV ZA ELEKTRONSKO OBJAVLJANJE IN UČINKOVITO UPORABO DIGITALNIH KNJIŽNIC (NAJVIŠJI NIVOJI INFORMACIJSKE PISMENOSTI)

KLJUČNA ZAMISEL MREŽNA INFRASTRUKTURA PREGLEDNOST & PRIMERLJIVOST SODELOVANJE ČLANIC POSTOPKI, AVTOMATIZACIJA CILJ - IZOBRAŽEVANJE OBVEZA AVTORJA DOSTOPNOST STANDARDI, FORMATI PDF, SGML, XML, MULTIMEDIJI, MARC, UDK, URN, POVEZOVALNI ISKALNIK, Itd.

PROJEKT “IZGRADNJA IN RAZVOJ ENOTNEGA KNJIŽNIČNEGA SISTEMA UNIVERZE V LJUBLJANI” • PROJEKT UNIVERZE IN KNJIŽNIC UL • IZHODIŠČA DELOVNE SKUPINE / PROJEKTNE SKUPINE • FORMALNA PODPORA TELES UL – UPRAVNI ODBOR UL – KOMISIJA ZA RAZVOJ KNJIŽNIČNEGA IN INFORMACIJSKEGA SISTEMA UL – KNJIŽNIČNI SVET UL • ODOBRENA PREDVIDENA SREDSTVA • ZAHTEVE PO MODIFIKACIJAH PROJ. DOKUMENTACIJE • PROUČEVANJE MOŽNOSTI, PONUDB • FORMALNI “MLINI” … ČAS PA TEČE 23

4 SEGMENTI PROJEKTA 1. IZGRADNJA DIGITALNE KNJIŽNICE UL 2. POVEČANJE ŠTEVILA RAČUNALNIŠKIH MEST V ČITALNICAH KNJIŽNIC UL 3. NABAVA ENOTNEGA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA Z – ZDRUŽEVALNIM ISKALNIKOM – URL POVEZOVALNIKOM 4. IZVAJANJE SKUPNIH AKCIJ KUL 24

IZGRADNJA DIGITALNE KNJIŽNICE UNIVERZE v LJUBLJANI • PRIPRAVLJENA IZHODIŠČA – CILJI • OBLIKOVANJE IN PONUDBA LASTNIH ELEKTRONSKIH INFORMACIJSKIH VIROV • SKUPNI SISTEM PODATKOVNIH ZBIRK BESEDIL DIPLOMSKIH, MAGISTRSKIH IN DOKTORSKIH DEL • KASNEJŠA NADGRADNJA ODPRTEGA ARHIVA STROKOVNE IN ZNANSTVENE PRODUKCIJE UL – IZVEDBA • PREGLED IN OCENA OBSTOJEČEGA STANJA • IZBOR NAJUSTREZNEJŠE REŠITVE in DODELAVA • PRIPRAVA SKUPNIH DOKUMENTOV – ENOTNI PRAVILNIK O PRIPRAVI IN ODDAJI ELEKTRONSKIH DOKUMENTOV – ENOTNA NAVODILA, PROTOKOLI ZA KNJIŽNICE 25

IZGRADNJA DIGITALNE KNJIŽNICE UNIVERZE v LJUBLJANI (2) • DEFINICIJA FORMATOV • DEFINICIJA METAPODATKOVNEGA MODELA • DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE SODELUJOČIH KNJIŽNIČNIH DELAVCEV • PROUČITEV MOŽNOSTI VKLJUČEVANJA V (PODOBNE) SVETOVNE DIGITALNE ARHIVE – IZVAJALCI • • PROJEKTNA SKUPINA KS UL FDV, EF – TEHNIČNA DOKUMENTACIJA IN NAVODILA PET PILOTSKIH KNJIŽNIC – EF, FDV, MF, BF, FMF RCU – GOSTITELJ SISTEMA IN TEHNIČNI PONUDNIK SISTEMA (? ) 26

IZGRADNJA DIGITALNE KNJIŽNICE UNIVERZE v LJUBLJANI (3) • NABAVA OPREME – OSNOVNA OPREMA ZA VZPOSTAVITEV PILOTSKIH ZBIRK – OPREMA ZA VZDRŽEVANJE IN VODENJE ARHIVA • KOORDINATORJI – – ORGANIZACIJA IN USKLAJEVANJE VSEBINSKA PRIPRAVA IZVEDBA JAVNIH RAZPISOV OPREMA – NABAVA in VZPOSTAVITEV SISTEMA • PROGRAMSKA • SROJNA • ROKI in PRIORITETE – NABAVA ZDRUŽEVALNEGA ISKALNIKA – NABAVA OPREME – VZPOSTAVITEV ARHIVA 27

TEŽAVE in OVIRE • PAPIRNA VOJNA • DECENTRALIZIRANA UNIVERZA • RAZLIČNI POGLEDI IN ZAHTEVE – FAKULTET – KNJIŽNIC – POSAMEZNIKOV (AVTORJEV, MENTORJEV, PRAVNIKOV) • • • AVTORSKO-PRAVNA VPRAŠANJA PALICA / KORENČEK POENOTENJE in STANDARDIZACIJA OMOGOČANJE NADGRADNJE ZAGOTAVLJANJE – – IZGRADNJE, DELOVANJA ARHIVA DOSTOPNOSTI PRAVIC, OMEJITEV TRAJNO OHRANJANJE (? ) 28