Delfi metoda The Delphi Method Povabilo k raziskavi

Delfi metoda (The Delphi Method)

Povabilo k raziskavi (delfi metoda) • Dragi bralec, radi bi vas prosili za vašo pomoč pri pomembni raziskavi za raziskovalce in praktike družinske terapije. Ta raziskava je oblikovana, da primerja in sooči različne raziskovalne metodologije na tem področju z raziskovanjem mnenja prominentnih družinskih terapevtov. Izpolnjevanje treh vprašalnikov, ki bodo sestavljali to raziskavo, vam ne bodo vzeli več kot 1, 5 ure. V zahvalo za vašo udeležbo vam bomo poslali kompleten povzetek ugotovitev in seznam drugih diskutantov. Ta raziskava bo uporabila “delfi metodo”, široko uporabljeno metodo pridobivanja skupinskega konsenza skupine strokovnjakov. Delfi tehnika zagotavlja anonimnost odgovorov, zmanjša skupinski pritisk h konformnosti in vzame manj časa za diskutante kot tradicionalne metode. Vaša udeležba v tej raziskavi kot strokovnjaka na področju družinske terapije bo močno cenjena. Z vašo pomočjo bo to raziskovanje pomagalo razjasniti različne raziskovalne metodologije in njihovo vlogo v polju družinske terapije. Veselimo se dela z vami v prihodnjih tednih. S spoštovanjem, Linda Stone Fish, Ph. D

• Raziskovalce zanima določena tema: – Npr. določena ideja se širi v polju (npr. feministično informirana družinska terapija v 80 -tih) – Zaznavajo diskrepanco med idejami, ki vodijo teorijo in prakso (npr. , kako sta si strukturalna in strateška terapija podobni ali različni) – Ali lahko imajo mnenje o določeni pomembni temi in želijo zvedeti, kaj si drugi strokovni kolegi mislijo o isti zadevi (npr. prednosti in slabosti družin v sedanjem času) • Raziskovalci želijo povezati strokovnjake in strukturirati komunikacijo o ideji tako, da se bo lahko dosegel konsenz. • Nimajo finančnih virov, da bi plačali strokovnjake, da se zberejo na enem mestu. • Ne želijo izvesti samo tradicionalne ankete, ker bi tako zbrali mnenja vseh – brez možnosti feedbacka od drugih (dialog o idejah).

Filozofska predvidevanja • Več glav več ve. • Skupina strokovnjakov (oseb, ki imajo znanje), da bi pridobili konsenz mnenja o določeni temi. • Ustvarja forum, kjer lahko izražajo anonimno svoje mnenje, pridobijo feedback od skupine o njihovih pogledih, imajo dostop do pogledov drugih o istih idejah, in imajo možnost revidirati svoje poglede. • Kako se to izvede ni toliko pomembno, kot filozofski pogledi, ki so osnova tej metodi: – Možno in vredno je doseči konsenz preko skupnega človeškega inteligenčnega procesa. – Resnica je relativna – zato je dobro zbrati čim več mnenj o določeni temi.

Zgodovina • • Po grškem imenu Delfi – napovedovali prihodnost. Najprej je bila uporabljena za vojaške namene – napovedovanje verjetnosti določenega dogodka (v 50. letih - Air Force – za Sovjetsko zvezo (bombe)). Se razširila – pogosta v psihologiji, sociologiji in politični znanosti. Področje družinske terapije ima le omejeno število (5) objavljenih člankov (več v disertacijah). – Stone Fish in Percy (1987): podobnosti in razlike med strukturalnimi in strateškimi družinskimi terapijami – Stone Fish (1989): razlike med trenutno prakso družinske terpaije in feministično informirano družinsko terapijo – Rago in Childers (1990): revizije v teoriji družinske terapije, ki bi se lahko bolje prilagajale spreminjajoči se US družini – Stone Fish in Osborn (1992): trenutne prednosti in slabosti družinskega življenja v US – Jenkins (1996): koncept. in praktične ideje o pristopi k družinski terapiji – reflektivni timi. • Prilagojena Delfi metoda: – – – Nelson in dr. : o osnovnih veščinah družinske terapije White, Edwards in Russel (1997): glavne komponente za uspešen rezultat ZDT Blow in Sprenkle (2001): skupni faktorji v teorijah ZDT Hovestadt, Fenell in Canfield (2002): učinkovito nudenje ZDT v kmečkem okolju. Nelson, Piercy in Sprenkle (v tisku): internetna nezvestoba

Raziskovalno vprašanje • najboljša tista, pri katerih raziskovalci skušajo doseči nek konsenz mnenj o določenem področju. • tudi – politike ki zadevajo relativno nove fenomene – Primer: v 80. letih je dvema najbolj popularnima družinskima terapijama v tistem času (strukturalna, strateška), primanjkovalo konceptualne in praktične jasnosti. Veliko je bilo zmede, ali integrirati oba pristopa, ni bilo jasno razlikovanje med njima (tako v teoriji kot praksi). Zato je bila potreba po definiranju obeh in iskanju podobnosti in razlik med njima.

Vzorčenje in procedure izbire • Izbor strokovnjakov je kritičen element – so izbrani na osnovi strokovnosti in ne naključja. – Možno je vključiti tudi ne-strokovnjake za primerjavo. – Primer: Pri raziskavi strukturalna/strateška terapija, so bili izbrani na podlagi naslednjih kriterijev: • So objavili vsaj dva članka ali knjigo o strukturalni ali strateški družinski terapiji. • So imeli vsaj 5 let kliničnih izkušenj v strukturalni ali strateški družinski terapiji. • So imeli vsaj 5 let izkušenj z učenjem strukturalne ali strateške družinske terapije. • So imeli vsaj 2 prezentaciji na nacionalni konvenciji o str. ali strat. družinski terapiji • So imeli licenco na področju mentalnega zdravja. – Seznam so naredili z uporabo revij in knjig o družinski terapiji, kjer so izbrali avtorje, ki so pisali o SU ali SA terapiji – ti avtorji so predlagali tudi druge, ki so izpolnjevali kriterije. Tako so dobili 32 strokovnjakov (26 je bilo učiteljev) – povprečno so imeli 8 publikacij in 10 nacionalnih prezentacij.

Procedure zbiranja podatkov • • Vključuje 3 delni vprašalnik – delfi strokovnjaki se strinjajo, da so 3 runde potrebne za stabilnost odgovorov – nadaljnje kažejo majhne spremembe. 4 ločene faze: 1. 2. 3. 4. • • Faza: Vsak udeleženec pove toliko, kot bi rad o temi. Faza: Povzemanje skupaj individualnih informacij in razumevanje, kako skupina vidi zadevo. Faza: Delo na nestrinjanju med udeleženci z različnimi pogledi. Faza: se zgodi po tem, ko so začetne informacije bile posredovane posameznikom za njihovo analizo. Kako se bo izvedlo te faze, se prepušča raziskovalcem (pomembno je, da lahko udeleženci izrazijo svoje mnenje in da raziskovalni tim prehitro ne zaključi nesoglasij med člani). Ponavadi se sestavi vprašalnik, ki ga pošljejo vsem udeležencem. Raziskovalni tim potem “potegne” skupaj odgovore in jih ponovno (vsaj enkrat) pošlje udeležencem, tako da lahko reevaluirajo svoje odgovore na osnovi odgovorov skupine. Raziskovalni tim skuša doseči konsenz mnenj o začetnih odzivih v zadnji fazi.

• Anonimnost zmanjša učinek dominantnih posameznikov. • Kontrolirane povratne informacije zmanjšajo irelevantno komunikacijo. • Uporaba statističnih procedur zmanjša skupinski pritisk za konformnost. • Poleg tega: ekonomično (čas, stroške) za strokovnjake, izogne se pritisku face-to-face kontaktov in pomaga pri oblikovanju konsenzualnega mnenja.

Primer – zbiranje podatkov • V raziskavi SU/SA so vključili tri vprašalnike, ki jih je razvil raziskovalni tim: – Najprej vprašalnik z odprtimi vprašanji –povezali so avtorje s SU in SA, identificirali glavna teoretična predvidevanja in tehnike, kako se zgodijo spremembe in glavne cilje terapije, ter razlike in podobnosti med SU/SA. – Napisali so vse odgovore udeležencev in zraven dali 7 stopenjsko lestvico (213 za SU in 271 postavk za SA) – vsaka postavka je bila ocenjena glede na pomembnost (koliko se strinjajo, da je pomembna) v definiranju SU/SA. Izračunali so mediano, tretji in prvi kvartil ter interkvartilni rang. – V tretjem vprašalniku so vključili mediano in interkvartilni rang in prosili udeležence, da so še enkrat ocenili svoje strinjanje. – Končni profil SA/SU je bil narejen iz tistih postavk, ki so dosegle mediano 6 ali več in interkvartilni razmik 1, 50 ali manj.

ra

Procedure za analizo podatkov • Delfi podatki so analizirani z računanjem mediane in interkvartilnih rangov, da bi identificirali ocene skupinskega strinjanja in konsenza za vsako postavko, ki jo strokovnjaki ocenijo kot izjavo.

Poročanje • Tipično – v revijah. • Po pregledu literature o vsebini poročila, sledi metodologija, ki opiše tako delfi metodo v splošnem, kot tudi posebnosti uporabe metode v raziskavi. Ugotovitve so prikazane tako v tekstu, kot v tabelah. Po rezultatih so ponavadi prikazani zaključki o rezultatih v razpravi. Razprava ponavadi vključuje tudi idiosinkratične in zanimive izzive, ki so se zgodili med raziskovalnim procesom. • Npr. – razprava (Stone Fish & Osborn, 1992) o tem, kako terapevti vidijo družinsko življenje v US: – Strokovnjaki iz različnih ozadij so bili sposobni priti do zaključka o finalnem profilu US družine. Vendar so bili mnogi v velikih dvomih, ko so bili naprošeni, da bi dosegli konzenz o družinskem življenju v US. Strokovnjaki so pisali na robove njihovih raziskav in na dodatne liste. Vsebina teh dvomov je imela opraviti z odporom strokovnjakov, da bi podali splošne izjave o vseh družinah danes, ko so pa družine tako različne, kar je odvisno tako od kulture, ki jo obkroža, in njihove lastne oblike in velikosti (str. 414).

Prednosti in slabosti • Predvsem uporabna za raziskovanje pojavljajočega se področja raziskovanja in za ustvarjanje konsenza med skupino strokovnjakov. Slabosti: – Vračanje k sredini: če je več ponovitev, se odgovori samo premikajo k sredini. Priporoča se, da se da samo en vprašalnik z navedeno sredino. – Minimalizacija raznolikosti: raznolikost se ponavadi žrtvuje za konsenz (izbere se samo tiste, ki imajo interkvartilen rang dovolj majhen). Možno je poročati o izstopajočih odgovorih ali dovoliti bimodalne distribucije (skupine strokovnjakov se razdelijo v različne kampe). – Časovne obveze: za izpolnitev celotnega vprašalnika je včasih potrebno več časa – strokovnjaki ga ponavadi nimajo. Pomaga: včasih dovolj, da se jih imenuje strokovnjaki, lahko tudi finančne spodbude ali krajši vprašalniki. – Ozke perspektive: strokovnjaki se lahko zelo specializirajo in imajo bolj ozke perspektive, ki niso uporabne ali se jih ne da mešati z drugimi pogledi. Če zadeva vključuje kompleksne sisteme je lahko vprašljivo, ali je najbolje vključiti specializirane strokovnjake. – “Pa kaj” faktor: Ugotovitev, da strokovnjaki mislijo, da so družine pomembne, ima lahko malo praktične vrednosti, čeprav se doseže velik konsenz. Če vprašalnik ni kreativno narejen, ali če se odgovore spravi v preširoke kategorije, se lahko za konsenz žrtvuje pomembnost. Znaki, da je lahko slab vprašalnik: nizka stopnja odgovorov, majhno število edinstvenih odgovorov na prvi vprašalnik, neznačilne visoke stopnje konsenza na drugem vprašalniku.

Zanesljivost in veljavnost • Tradicionalni tipi zanesljivosti in veljavnosti niso najbolj primerni za delfi metodo (odprta vprašanja in splošni v naravi). • Test-retest bi bil možen (dvakrat isti vprašalnik), vendar strokovnjaki (razen začetni študenti) niso preveč navdušeni nad tem. • Ocena zanesljivosti med prvim in drugim vprašalnikom se lahko oceni z raziskovanjem stopenj konsenza odgovorov. Če pride do razumne stopnje konsenza na mnogih postavkah na drugem vprašalniku, je verjetno, da je raziskovalec adekvatno povzel pomen za odgovori na prvi vprašalnik. • Vprašanje veljavnosti- se povezuje z izbiro strokovnjakov – ali se skladajo z področjem raziskave. Če več profesionalcev s tega področja preveri kriterije za izbor strokovnjakov glede vsebinske veljavnosti, lahko to zagotavlja določeno stopnjo veljavnosti. • Kadarkoli se uporabi odprta vprašanja, je večje tveganje na področju veljavnosti. Če so vprašanja preširoka, lahko strokovnjaki zaidejo iz teme na njihove lastne priljubljene zadeve. • Tako kot pri kvalitativnih raziskavah, je možno, da bo končni produkt odražal drugačno temo, kot pa jo je raziskovalno vprašanje. Zato je potrebno tesno definirati področje zanimanja.

Veščine • Ne zahteva posebnih statističnih veščin ali klinične ekspertize. • Potrebno je nekaj kreativnosti, da se zajame interes strokovnjakov in da se proda ideja raziskovalnega projekta. • Izkazalo se je tudi, da preveč ali premalo besed v delfi vprašalnikih vpliva na dobljene stopnje konsenza.

Povezovanje prakse in raziskovanja • Primerna za povezovanje prakse in raziskovanja – ne zahteva velikih vzorcev, statistične ekspertize ali velikih količin financ. • Predvsem primerna za razvoj politik pri novo nastalih problemih (bolje nekaj vprašalnikov, kot pa dolgi dialogi na srečanjih komisij …) • Rezultati delfi vprašalnikov so predstavljeni v jeziku tistih, ki so odgovarjali – lahko prispeva k povezovanju razisk. in prakse.

Smeri v prihodnosti • Predvidevajo, da se bo povečalo število delfi raziskav, ker se področje ZDT močno spreminja. Do sedaj jih je presenetljivo malo – morali bi jo predstaviti študentom, ker se zelo sklada z veščinami in zanimanjem študentov, ki želijo narediti disertacijo in tezo. • V zadnjem času se pojavlja nov trend v delfi metodi: bolj od tradicionalne postaja popularna modificirana verzija – uporablja ali manj rund in/ali drugačne analize, ali dodaja kvalitativno komponento ali komponento Interneta. – Blow in Sprenkle (2001) sta namesto tretje runde kvalitativno intervjuvala šest udeležencev o neskladnostih v podatkih. – Nelson, Piercy in Sprenkle (v tisku) so modificirali delfi in anketirali udeležence v sedmih fazah. Ankteriali so udeležence, potem ustvarili vinjete za komentiranje, in dali udeležencem možnost odgovarjati direktno na internetno stran. Uporaba kvalitativnih intervjujev in dostopov do interneta kot dodatkov ali nadomestkov za tradicionalne vprašalnike, lahko spremeni obliko delfi metode v polju ZDT. Raziskovalci, ki želijo uporabiti multiplo metodologijo za raziskovanje neraziskanega fenomena, in/ali ki želijo eksperimetnirati z uporabo interneta v anketnem raziskovanju, lahko koristno uporabijo delfi metodo.