DAVNO PRAVO Fakulteta za dravne in evropske tudije

DAVČNO PRAVO Fakulteta za državne in evropske študije Jernej Podlipnik, september 2019 Modul 10: Tipični elementi davčnega zakonskega dejanskega stanu II

Davčni zavezanec (1/3) • Daje odgovor na vprašanje: „Kdo je obdavčen? “ • Definicija: • „Davčni zavezanec je pravni subjekt ali skupnost pravnih subjektov, kot je opredeljen v določenem davčnem zakonu, ki mu je pripisan davčni predmet (tisto, kar ta davčni zakon obdavčuje, npr. dohodek, premoženje, transakcije) in z njim povezana davčna obveznost (tj. obveznost plačati davek). “ 2

Davčni zavezanec (2/3) • Davčnega zavezanca za posamezen davek določi MATERIALNA DAVČNA ZAKONODAJA (npr. ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1, ZDPN-2, ZDDD). • praviloma je davčni zavezanec tisti, ki npr. pridobi dohodek, poseduje premoženje, opravi transakcijo (predmet obdavčitve); primera: • fizična oseba kot prejemnik dohodka je davčni zavezanec po ZDoh-2, • uporabnik ali lastnik nepremičnine je zavezanec za NUSZ; • izjemoma pa je davčni zavezanec drug subjekt, kot je tisti, ki pridobi dohodek, poseduje premoženje, opravi transakcijo (predmet obdavčitve). Gre za t. i. obrnjeno davčno obveznost, primer: • podjetnik opravi gradbeno storitev, DDV pa je dolžan obračunati prejemnik te storitve, ki je podjetnik (enako dobava nepremičnin v določenih primerih). • včasih je kot davčni zavezanec opredeljen kdo poleg „rednega“ davčnega zavezanca (dve ali več oseb so davčni zavezanci), primer: • solidarni davčni zavezanec po ZDDV-1 (gl. npr. 76. b člen ZDDV-1): tisti, ki je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. • PAZITE! Poleg davčnega zavezanca poznamo še druge osebe, ki imajo določene premoženjske (in nepremoženjske) obveznosti ter pravice, ki pa jih z davčnim zavezancem ne gre zamenjevati, npr. plačnik davka, davčni porok (o tem kasneje). Te osebe niso davčni zavezanci. 3

Davčni zavezanec (3/3) • Pojem davčnega zavezanca večkrat enačimo z t. i. DAVČNOPRAVNO SPOSOBNOSTJO. • Davčnopravna sposobnost je sposobnost pridobivati davčne pravice in sposobnost nalagati davčne obveznosti in je odvisna od podelitve te sposobnosti na davčnem področju. • To vrsto sposobnosti pa je treba ločiti od pravne osebnosti po zasebnem (civilnem) pravu: • SUBJEKTI PRAVA (po zasebnem pravu): • Fizične osebe (ljudje) • Pravne osebe: • pravne osebe zasebnega prava (društva, gospodarske družbe, ustanove, zasebni zavodi, • pravne osebe javnega prava (država, lokalne skupnosti, agencije, javni zavodi…). • ZDRUŽENJA BREZ PRAVNE OSEBNOSTI (po zasebnem pravu): • tuje osebne družbe brez pravne osebnosti (ZDDPO-2), • drugo, če zakon podeli (davčno)pravno sposobnost (npr. družina, gospodinjstvo, državni organi, skupina povezanih pravnih oseb). • Tudi pridobitev in izguba davčnopravne sposobnosti ne sovpadata nujno s pridobitvijo in izgubo v civilnem pravu. 4

Predmet (objekt) obdavčitve (1/3) • Daje odgovor na vprašanje: „Kaj je obdavčeno? “ • Zakonodajalec „poišče“ določeno dobrino, ki je primerna za obdavčitev (t. i. DAVČNA DOBRINA), ko jo normira v predpisu, postane ta predmet obdavčitve. Gre torej za predpisane objektivne okoliščine, z nastankom katerih nastane davčna obveznost. • Predmet obdavčitve je v zakonu predpisan zelo različno, npr. : • „predmet po tem zakonu je“ (2. člen ZDDD, 11. člen ZDDPO-2) • „s tem zakonom so obdavčeni/e“ (3. člen Zakon o davku od srečk – ZDav. S, 15. člen ZDoh-2, 2. člen Zakona o davku na dobitke od klasičnih iger na srečo ZDDKIS), • „davek se plačuje“ (3. člen ZDPN-2, 3. člen ZDMV), • „se uvaja obveznost plačevanja“ (1. člen Zakona o posebnem davku na določene prejemke) 5

Predmet (objekt) obdavčitve (2/3) • Predmet obdavčite (v pravnem smislu) je lahko: • premoženje oz. premoženjske pravice (npr. lastninska pravica na nepremičnini, najemna/zakupna pravica): to je značilno na davke na neko premoženje (npr. davek na vodna plovila), • dohodek (npr. plača, najemnine, dobitki pri nagradnih igrah, obresti, dobički iz dejavnosti, kapitalski dobički), • transakcija (npr. dobave blaga, opravljanje storitev), • proizvodnja blaga (npr. proizvodnja alkohola kot trošarinskega izdelka), • prenos blaga čez mejo ali carinsko črto (npr. uvoz), • povzročanje onesnaževanja (npr. izpuščanje emisij) • ipd. • Če naj davek zajame ekonomsko sposobnost zavezanca, potem je treba kot predmet obdavčitve določiti tako davčno dobrino, ki to odraža, in ima za cilj enakost obremenitve. 6

Predmet (objekt) obdavčitve (3/3) • Davki imajo pogosto ime, iz katerega lahko razberemo, kaj je predmet obdavčitve: • npr. davek od dohodkov pravnih oseb, davek na promet nepremičnin, davek na vodna plovila, davek na dobitke od iger na srečo), • včasih to ne drži (npr. DDV – obdavčuje davčno dobrino v obliki potrošnje, ki pa je tudi v celoti ločena od določitve predmeta obdavčitve, ki so transakcije). • Predmet obdavčitve je treba ločiti od DAVČNEGA VIRA (tisto, iz česar se davek dejansko plača). Praviloma naj bi bil davčni vir dohodek, izjemoma premoženje. Lahko sta davčni vir in predmet obdavčitve isto - davek se odmeri od dohodkov, plačamo ga pa iz dohodkov (npr. dohodnino plačamo iz plače, ki je obdavčena). 7

Davčni pripis (pripisovanje) • Pripis davka je povezava med davčnim zavezancem in predmetom obdavčitve: z njim se določi, kdo je zavezanec za posamezen predmet. • Praviloma zakoni ne uporabljajo tega termina, ampak se da njegovo vsebino razbrati kar iz opredelitve predmeta obdavčitve ali davčnega zavezanca. • Npr. • Dohodnina: • davčni zavezanec = fizična oseba (4. člen ZDoh-2), • predmet obdavčitve = dohodek (15. člen ZDoh-2) • pripis = fizična oseba, ki ji dohodek pripada, ne glede na to komu je npr. nakazano. • Davek na promet nepremičnin, člen 5/1: „Zavezanec […] za davek je prodajalec […] nepremičnine. “ • davčni zavezanec = pravna ali fizična oseba (ni izrecno napisano); • predmet obdavčitve = odsvojitev nepremičnine; • pripis = kdor proda. 8

Davčna osnova (1/3) • Daje odgovor na vprašanji: • od kakšne enote in • od kolikšne količine se odmeri davek? • Definicija: „Davčna osnova je kakovostna (kvalitativna) in količinska (kvantitativna) konkretizacija predmeta (objekta) obdavčitve. “ • Kakovost se kaže v ENOTI (denar, kvadratura, kubični centimetri. . . ), v kateri je izražena davčna osnova, količina pa v številu teh enot. 9

Davčna osnova (2/3) • Davčna osnova je izražena: • praviloma: v denarju (npr. vrednost stanovanja, višina dohodka, cena transakcije) – t. i. ad valorem davki oz. davki po vrednosti, • redkeje: v neki drugi enoti (npr. metrih, kvadratnih metrih, kubičnih centimetrih, litrih, kubičnih centimetrih, škatlicah cigaret) – t. i. specifični davki. PREDMET OBDAVČITVE DAVČNA OSNOVA Dohodek Bruto plača – prispevki delavca Prodaja blaga Prodajna cena Lastništvo nepremičnine Tržna vrednost nepremičnine ali kvadratura nepremičnine 10

Davčna osnova (3/3) • Glede na RESNIČNOST podatkov, ki so uporabljeni za določitev davčne osnove, ločimo: • DEJANSKA (FAKTIČNA) DAVČNA OSNOVA: temelji na dejanskih podatkih o dohodkih, prometu, vrednosti premoženja, onesnaževanju ipd. • DOMNEVANA (PREDPOSTAVLJENA) DAVČNA OSNOVA: • Temelji na domnevi, da je davčni zavezanec pridobil določen znesek dohodka, ustvaril določen promet, da ima premoženje določene vrednosti, da je onesnaževal v določenem obseg itd. • Ločimo dve obliki: • OCENJENA (ex officio): davčna osnova je ugotovljena s cenitvijo davčnega organa v davčnem postopku zaradi napak na strani zavezanca, npr. ker zavezanec nima dokumentacije, je ta neverodostojna, zavezanec ni vložil napovedi ali obračuna, vložena napoved ali obračun nista popolna, nesorazmerje med napovedanimi odhodki in prihodki ipd. • PAVŠALNA: uporablja se takrat, ko je ugotavljanje dejanske davčne osnove administrativno zahtevno, drago, ga je težko nadzorovati ipd. V tem primeru je mogoče, da se davčna osnova ugotovi z odločbo ali pa celo s sporazumom med davčnimi organi in zavezancem (Francija). Pri nas npr. katastrski dohodek, pavšalisti pri opravljanju dejavnosti, kmet pavšalist pri DDV. 11