DAVNO PRAVO Fakulteta za dravne in evropske tudije

DAVČNO PRAVO Fakulteta za državne in evropske študije Jernej Podlipnik, september 2019 Modul 22: Dohodnina II

Zavezanec za dohodnino in obseg davčne obveznosti • Zavezanec je vedno fizična oseba, skupine oseb (npr. družina, kot to velja v nekaterih državah) niso zavezanci po ZDoh-2. • Oseba je zavezanec ne glede na svojo opravilno sposobnost, državljanstvo in prebivališče. Ti elementi pa vplivajo na druge okoliščine, npr. sposobnost opravljati procesna dejanja in na vrsto zavezanosti (omejena ali neomejena). • Z vidika mednarodnopravnega omejevanja davčne obveznosti obstaja dvoje davčne obveznosti: • t. i. NEOMEJENA DAVČNA OBVEZNOST: pogosto poimenovano plačevanje dohodnine po načelu svetovnega dohodka: osebe so dolžni plačevati dohodnino od vseh doseženih dohodkov, ne glede na to, kje na svetu so ustvarjeni, • t. i. OMEJENA DAVČNA OBVEZNOST: so dolžni plačevati dohodnino od samo dohodkov, za katere ZDoh-2 določa, da imajo vir v Sloveniji. 2

Razlike med neomejeno in omejeno davčno obveznostjo • Razlike se pojavljajo glede: • obveznosti (finančne – poleg njih tudi administrativne): • neomejena obveznost: svetovno načelo. • omejena obveznost: teritorialno načelo (po viru). • pravic (finančne – poleg njih tudi administrativne): • neomejena obveznost: imajo nekatere pravice, ki jih osebe, ki so omejeno davčno sposobne sploh nimajo ali praviloma nimajo, npr. uveljavljanje splošne davčne olajšave in olajšave za vzdrževane družinske člane, olajšava za prostovoljno zavarovanje, oprostitev za bančne depozite do 1. 000 EUR, odprava dvojnega obdavčenja namenitev dela dohodnine. • omejena obveznost: praviloma manj pravic, nekatere pa so take, ki jih nimajo rezidenti (npr. oprostitve po 33. členu ZDoh-2). 3

Obseg dohodninske obveznosti OBSEG OBVEZNOSTI IN PRAVIC Neomejena = rezidentstvo Uradna prijava stalnega prebivališča (ZPPreb-1) v Sloveniji Bivanje izven Slovenije v zvezi z zaposlitvijo ali funkcijo v okviru slovenskih državnih organov ali institucijah EU Omejena = nerezidentstvo Dejanska povezava s Slovenijo: - običajno prebivališče, - središče ekonomskih in osebnih interesov, - Bivanje več kot 183 dni v davčnem letu Kdor ni rezident Diplomati, konzularni predstavniki, osebje in družinski člani, delavec mednarodne organizacije, ki ni državljan, tuj študent, na zdravljenju, kdor je tuj rezident po MP… 4

Vir dohodka v Sloveniji • Dohodek ima vir v Sloveniji, če ZDoh-2 tako predpiše: • glede na to, ali je kraj izvajanja Slovenija: zaposlitev ali opravljanje storitev, • glede na to, ali ga izplača slovenski rezident po ZDoh-2 ali ZDDPO-2 ali poslovna enota nerezidenta, • glede dohodkov od opravljanja dejavnosti, če dohodke dosega slovenski rezident, ki v tujini nima poslovne enote, ali poslovna enota nerezidenta, • dohodki od nepremičnin, vključno s kmetijskimi • vrednostni papirji in lastniški deleži – če gre za državo, LS ali slovenske družbe, • investicijski skladi, če gre za slovenski sklad. 5

Dualnost vrst dohodkov • Dohodke ZDoh-2 deli v dve skupini (podrobneje naslednji slajd), pri katerih se dohodnina na letni ravni sploh ugotavlja, tj. rezidenti in nekateri EU in EGP rezidenti): • tisti, ki spadajo v letno dohodnino: • seštevek davčnih osnov, • upoštevanje osebnih okoliščin zavezanca – subjektni davek (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, invalidnost…), • obdavčitev po letni stopničasto progresivni davčni lestvici (direktna progresija), • izdaja letne odločbe (praviloma je to informativni izračun) - med letom plačana dohodnina (npr. preko plačnikov davka) je akontacija (predplačilo) končnega zneska dohodnine (poračun na letni ravni). • tisti, ki ne spadajo v letno dohodnino: • vsak od dohodkov je obdavčen neodvisno od ostalih, • upoštevajo se samo objektivne okoliščine (višina davčne osnove in stroški), ne pa osebne, • obdavčitev po proporcionalnih davčnih stopnjah (25 %, 20 % oziroma padajoče pri kapitalskih dobičkih), • izdaja letne odločbe ni nujna, pri nekaterih celo pojmovno nemogoča, ker ne gre za letne davke (npr. dividende, večina obresti) - med letom plačana dohodnina ni nujno akontacija dohodnine, ampak že končni davek. 6

Predmet obdavčitve - vrste dohodkov Vrsta dohodka po ZDoh-2 (18. člen) Podvrsta glede na to, ali se uvršča v letno dohodnino ali ne Dohodek iz zaposlitve Ni podvrste (DA) Dohodek iz dejavnosti 1. Na podlagi dejanskih odhodkov (DA) 2. Na podlagi normiranih odhodkov (NE) Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti Ni podvrste (DA) Dohodek iz oddajanja premoženja v najem in 1. Oddajanje v najem (NE) dohodek iz prenosa premoženjske pravice 2. Prenos premoženjske pravice (DA) Dohodek iz kapitala 1. Dobiček iz kapitala (NE) 2. Obresti (NE) 3. Dividende (NE) Drugi dohodki Primeroma našteti – darila, nagrade, dobitki v nagradnih igrah, štipendije (DA) 7

„Letne“ davčne olajšave • Davčne olajšave: • splošna olajšava (3. 302, 70 EUR, vendar pa imajo nekateri še dodatno osebno olajšavo, če so njihovi skupni dohodki pod določenim zneskom – „čudna“ ureditev: saj ni jasno, zakaj bi imele osebe, ki imajo manj dohodkov, več stroškov z lastnim preživljanjem – zakonodajalec je želel zmanjšati njihovo davčno breme, vendar je izbral nenavadno pot – vprašanje spoštovanja načela enakosti), • (splošne) osebne olajšave: • za invalide s 100 % telesno okvaro, če ima priznano pravico do tuje nege in pomoči, • za upokojence – 13, 5 % odmerjene pokojnine, • Itd. • Posebne olajšave: • športniki, novinarji in kulturniki, • delo prek študentskega servisa, • Za vzdrževane družinske člane (otroke in druge, ki jih je DZ dolžan vzdrževati, če se ne morejo sami). • Za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. 8

Letna lestvica • Lestvica - davčne stopnje naraščajo z višino davčne osnove (t. i. direktna stopničasta progresija). 9

Predmet obdavčitve - vrste dohodkov • Gre za uporabo TEORIJE TRŽNEGA DOHODKA, saj so izvzeta neposlovna darila, dobitki od iger na srečo, dediščine in neposlovna volila (19. člen ZDoh 2). • Dohodki imajo lahko obliko: • denarja (običajno), • dani v naravi (npr. bonitete – brezplačna uporaba službenega stanovanja, avtomobila ipd. ), katerih višina se praviloma ugotavlja na podlagi primerljive tržne cene. • Dohodki so praviloma prejemki (tj. realizirane terjatve), v nekaterih primerih (npr. kapitalski dobički) pa dohodek nastane že z nastankom terjatve (prim. odločbo US RS U-I-175/11). • Za vrste dohodkov so predpisane oprostitve in olajšave ter davčna osnova (upoštevajo se nekateri dejanski ali normirani odhodki). 10