Civilna obramba v Republiki Sloveniji Glavni pravni dokumenti
Civilna obramba v Republiki Sloveniji
Glavni pravni dokumenti • Zakon o obrambi (poglavje 5) • Resolucija o strategiji nacionalne varnosti RS • Obrambna strategija RS • Doktrina Civilne obrambe RS
Naloge Vlade RS • Sprejme oceno ogroženosti države pred napadom ter oceni pogoje za delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni • Vlada sprejme obrambni načrt • Podrobneje predpiše postopek izdelave in vsebino obrambnih načrtov ter načrtovanja proizvodnje in storitev v vojni, organizacijo upravnih zvez in kriptografskega ter protielektronskega zavarovanja prenosa podatkov na področju obrambe.
Naloge državnih organov • V obrambnih načrtih določijo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje dejavnosti iz svoje pristojnosti • Ministrstva so odgovorna za stanje priprav, za delovanje v vojni na področjih iz njihove pristojnosti • Delovanje organov za notranje zadeve v vojnem stanju, njihovo opremljanje in usposabljanje v ta namen, ureja zakon • Ministrstvo strokovno usmerja in usklajuje ukrepe in priprave za delo džavnih organov v vojni ter zagotavlja pogoje za delo organom oblasti
Naloge organov lokalne samouprave • Določijo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotavljajo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti • Župan v vojnem stanju sprejema potrebne ukrepe in akte, če se občinski svet ne more sestati, jih predloži v potrditev svetu takoj, ko se ta sestane. • Občinam lahko Vlada v vojnem stanju naloži, da opravljajo določene naloge v zvezi z izvajanjem CO • Župan lahko predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da se na delovno dolžnost razporedijo občinski delavci, potrebni za delo v vojni.
Izhodišča Civilne obrambe v RS • Zagotavljanje stalnega spremljanja razmer, predvsem virov ogrožanja in temu prilagajati ukrepe CO • Priprave na vojno ostajajo najpomembnejša naloga v okviru CO. Na področjih kjer varnostne razmere to dopuščajo se priprave izvajajo le v najnujnejšem obsegu • Ukrepe CO je potrebno izvajati celovito, premišljeno, skladno z razmerami in učinkovito, upoštevaje tudi njihove posledice • Vsebino, naloge in priprave CO je treba razširiti na obvladovanje kriz ter motenj na trgu • Zagotoviti je potrebno medsebojno usklajenost med posameznimi prvinami CO in CO z drugimi deli NVS • Rešitve CO v RS morajo biti primerljive z rešitvami, ki veljajo v drugih demokratičnih državah, še zlasti v državah EU in NATO.
Podsistemi, ki jih pokriva CO • Politični podsistem- demokratičen, večstrankarski politični sistem. • Ekonomski podsistem-majhna ekonomija občutljiva na svetovna ekonomska nihanja; velika navezanost in odvisnost od posameznih tujih trgov; težka dostopnost do strateških surovin in virov; mednarodna povezanost bi to izboljšala. • Medijski podsistem- posedujemo primereno kadrovsko in tehnično osnovo za učinkovito informiranje domače in svetovne javnosti; psihološko bojevanje in bojno delovanje proti informacijskim in komunikacijskim sistemom • Vrednotni podsistem-demokracija, človekove pravice in svoboščine, pravni red, socialno-tržno gospodarstvo ter ohranjenje indentitete slovenskega naroda.
Naloge CO • Dopolnjevanje in podpora vojaški obrambi države ter sodelovanju SV v operacijah za podporo miru • Ohranjanje delovanja oblasti • Ohranjanja delovanja gospodarskih in drugih dejavnosti, ki so pomembne za obrambo ter življenje in delo ljudi • Zagotavljanje informiranosti domače in tuje javnosti ter spodbujanje motiviranosti za izvajanje obrambe države ob hkratnem izvajanju ukrepov psihološke obrambe.
Cilji in načela CO • Strateški cilj je zagotoviti hitro, prilagodljivo in učinkovito ukrepanje proti različnim oblikam ogrožanja NV na političnem, gospodarskem, medijsko-informativnem in vrednotnem področju. • Preventivni ukrepi obsegajo: organizacijske, kadrovske, materialne, pravne in druge priprave za delovanje CO, izdelava obrambnih načrtov, zagotavljanje delovne sile, oblikovanje mehanizmov vodenja, usklajevanje ukrepov CO, oblikovanje materialnih zalog, oblikovanje ustreznih inf. sistemov za podporo odločanju in usposabljanje izvajalcev CO. • Primarno gre v primeru kriz za zagotavljanje delovanja političnega sistema, usmerjanje proizvodnje in porabe, zagotavljanje najpomembnejših storitev in zagotavljanje komunikacije med vlado, mediji in javnnostmi
Cilji politične obrambe • Zagotoviti nepretrgano delovanje sistema oblasti na celotnem ozemlju RS • Ohraniti svobodno ravnanje RS na vseh družbenih področjih in v vseh razmerah tako v državi kot mednarodni skupnosti • Pravočasno uvesti delovno in materialno dolžnost ter izvajanje sestavin vojaške dolžnosti
Cilji gospodarske obrambe • Ohraniti funkcionalno sposobnost gospodarstva in zagotoviti delovanje gospodarskih in drugih dejavnosti, še zlasti industrije, energetike, kmetijstva, prometa, informatike in komunikacij ter zdravstva • Zagotiviti učinkovito podoro vojaški obrambi • Zagotoviti redno in zadostno preskrbo prebivalstva
Cilji psihološke obrambe • Ohraniti formalno in neformalno komunikacijo med organi oblasti, mediji in javnostjo • Krepiti zaupanje in pripravljenost ljudi za obrambo demokratičnega političnega sistema • V vojni krepiti pripravljenost ljudi za obrambo države • Na področju nevojaških oblik obrambe je potrebno omogočiti sodelovanje državljanov pri obrambi države oziroma nenasilnem upiranju nasprotniku.
Načela CO • Načelo odgovornosti- za načrtovanje in izvajanje nalog je pristojen isti organ tako v miru, kakor tudi v vojni • Načelo organizacije-organiziranost organizacije v izrednem in vojnem stanju bo načeloma enaka kot v miru • Načelo prožnosti-sistem CO se bo hitro prilagajal in učinkovito deloval v vseh razmerah
Načela CO • Ukrepi CO morajo izhajati iz realno in celovito ocenjenih virov ogrožanja • Delovna in materialna dolžnost ter izvajanje celotne vojaške dolžnosti se predlagajo, kadar razvoj varnostnih razmer kaže na njihovo poslabševanje in je zaradi tega neposredno ogrožena varnost države • Ukrepi CO morajo upoštevati splošne notranje in mednarodne, politične, ekonomske ter druge zakonitosti • CO in politika na posameznih družbenih področjih morajo biti medsebojno čimbolj usklajene. Z ukrepi CO ne smejo biti okrnjeni temelji politične in gospodarske ureditve • Država posreduje v gospodarstvo šele , ko mehanizmi trga niso dovolj učinkoviti za odpravo motenj ali če bi tržno gospodartvo v nastalih razmerah povzročalo pomanjkanje določenih dobrin na trgu oziroma prekomerno povečanje cen.
Načela CO • Ukrepi CO morajo biti oblikovani tako, da kar najmanj posegajo v svobodo gospodarske dejavnosti in hkrati upoštevajo učinkovitost celotnega gospodarstva. To načelo se primerno uporablja tudi na drugih družbenih področjih. • Na področju psihološke obrambe je treba nameniti posebno pozornost aktivnemu in odprtemu informiranju o nujnosti ukrepov oblasti, saj je le tako mogoče zagotoviti potrebno zaupanje prebivalstva v oblast.
Organiziranost CO • Temelj je funkcionalna povezanost in usklajenost med posameznimi ravnmi znotraj CO • Razmerje med vlado, ministrstvi in vladnimi službami teritorialno organiziranostjo uprave. • Razmerje med pristojnostmi ministrstev ter gospodraskih družb, ki opravljajo dejavnosti iz njihove pristojnosti • Razmerje v pripravah CO ter pri izvajanju njenih nalog med ministrstvi in MORS, ki pripravah CO opravlja usklajevalno funkcijo. • Razmerje CO in vojaška obramba, predvsem jasna razmejitev pristojnosti in odgovornosti med CO in drugimi organi ter SV, še posebej na področju logistične oskrbe.
Pristojnosti in vodenje CO (1) • Temeljne pristojnosti pri vodenju priprav, organiziranju in izvajanju nalog CO ima Vlada. • Kot svetovalni organ deluje medresorska koordinacijska skupina; oblikuje predloge programa dela in obravnava najpomembnejše strateške, doktrinarne in razvojne dokumente s področja CO; v izrednem ali vojnem stanju se preoblikuje v analitično skupino na strateški ravni • Svet za nacionalno varnost (državni operativni štab obrambe) zagotavlja operativno usklajenost delovanja CO z drugimi podsistemi NVS. • Ministrstva vodijo priprave in izvajanje ukrepov znotraj svojih resorjev; ministrom svetuje notranja koordinacijska skupina kot organ kriznega upravljanja; takšne skupine se lahko oblikujejo tudi znotraj drugih subjektov CO ali njenih segmentov
Pristojnosti in vodenje CO (2) • Obrambni načrti in dokumenti omogočajo postopen, organiziran in usklajen prehod vseh subjektov CO na delovanje v izrednem in vojnem stanju. • Število nosilcev izdelave obrambnih načrtov in dokumetov se ne bo povečalo! • Priprave CO morajo biti del redne dejavnosti nosilcev izdelave obrambnih načrtov in dokumentov. • Vodje priprav CO izvajajo nadzor vseh faz priprav in izvajanja nalog CO, in so tudi neposredno odgovorni za stanje v organizaciji, ki jo vodijo. • Nadzor izvaja inšpekcijski organ, Inšpektorat RS za obrambo
Pristojnosti in vodenje CO (3) • Pristojna ministrstva, skladno s svojimi pristojnostmi, v okviru strokovnega nadzora preverjajo izvajanje nalog in priprav s področja CO v organih teritorialne organizacije uprave. • Državni zbor izvaja nadzor neposredno ali s pristojnim delovnim telesom, tako da od vlade zahteva poročila in informacije. • Ključno nadzorno funkcijo pri vodenju CO ima Vlada, ki jo uresničuje z nadzorom ministrstev pri izvajanju nalog in ukrepov ali preko prejetih poročil in informacij pristojnih ministrstev in vladnih služb. • Pomembna je usklajenost delovanja CO in vojaške obrambe ter usklajenost delovanja subjektov CO. • Za usklajevanje priprav in ukrepov CO na streteški ravni sta odgovorni Vlada in Mors, resorna ministrstva pa na ravni posameznih gospodarskih in drugih dejavnosti.
Politična obramba (kontinuiteta oblasti) • Ohranitev neodvisnosti in suverenosti države ter zagotovitev njenega svobodnega delovanja v mednarodni skupnosti. • Kontinuiteta oblasti: • Ohranjanje delovanja oblasti na celotnem državnem ozemlju tudi v najtežjih razmerah • Ohranjanje svobode odločanja in ravnanja organov oblasti tako v državi, kot tudi v med. skupnosti • Zagotavljanje pogojev za optimalno uporabo kadrovskih, materialnih in drugih zmogljivosti. • Organi oblasti morajo na vseh ravneh zagotoviti neprekinjenost delovanja, četudi so zveze z nadrejenimi nivoji prekinjene. To se bo dosegalo s prilagodljivostjo priprav in izvajanja ukrepov CO. • Posebna pozornost se namenja informacijskim in komunikacijskim sistemom. • Za obvladovanje kriz in motenj bo v okviru MORS začel delovati nacionalni center za krizno upravljanje.
Upravne zveze in varstvo prenosa podatkov • Za vodenje obrambe ministrstvo organizira upravne zveze, s katerimi se zagotavlja zveze za državne organe, gospodarske službe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade posebnega pomena za obrambo države, ter zveze med državnimi organi in SV • UZ se uporabljajo za obveščanje organov lokalne samouprave ter po potrebi za delovanje službe za opazovanje in obveščanje • Za potrebe UZ se lahko uporablja tudi dele drugih sistemov zvez • Delovanje UZ zagotavljajo enote zvez, ki jih po načelh, ki veljajo za vojaške enote, organizira Ministrstvo. • Ministrstvo organizira tudi kriptografsko in protielektronsko zaščito prenosa podatkov v sistemih zvez, ki se uporabljajo za obrambne potrebe.
Gospodarska obramba • Obsega priprave in delovanje v vojni gospodarskih družb, zavodov in drugih org. , katerih dejavnost je po odločitvi Vlade posebnega pomena za obrambo, ter materialno in zdravstveno oskrbo SV, prebivalstva, državnih organov in druge obrambne potrebe • Obsega tudi priprave državnih in drugih organov za preprečevanje gospodarskih in drugih ukrepov proti državi v vojni, ki bi oslabili njeno obrambno moč. • Njen sestavni del sta proizvodnja in promet z vojaškim orožjem in opremo.
Gospodarska obramba-podpora vojaški obrambi/ mednarodne dejavnosti • Jasnega koncepta še ni, izkušenj iz tujine malo • Načelo usklajenosti-usklajenost med nosilci nalog • Načelo sorazmernosti-obseg delovanja CO RS mora biti sorazmeren z nastalimi razmerami, s kontingenti drugih držav in sposobnostmi RS. • Načelo trajnosti in neprekinjenosti- priprave morajo omogočati neprekinjenost delovanja na daljši rok • Načelo prilagodljivosti-načrtovanje mora omogočati prilagajanje • Načelo učinkovitosti-s čim manj stroški kar največji učinek in obseg nalog • Načelo sklepanja pogodb-prostovoljna podlaga za izvajanje aktivnosti z izjemo državnih organov. • Načelo interoperabilnosti-uspešno izvajanje nalog v sodelovanju z CO drugih držav.
Gosp. obramba-podpora vojaški obrambi / logistična podpora • Vključevanje gospodarskih zmogljivosti v logistično oskrbo SV in OS Nato • Ustrezna stopnja povezljivosti znotraj zveze Nato • Host Nation Support-sprejem, namestitev in tranzit zavezniških sil • Vzdržljiv in dinamičen sistem oskrbe SV • Načelo izražanja zahtev-log. oskrba se izvaja na osnovi zahtev • Načelo odgovornosti-za realizacijo potreb odgovorna pristojna ministrstva • Načelo sklepanja pogodb- v kolikor ne gre za podjetje posebnega pomena za obrambo države.
Gos. obramba-druge priprave • Vztrajanje na mehanizmih trga dokler je to mogoče • Splošno omejevanje v začetni fazi motenj ni predvideno, • Ukrepi zmanjševanja porabe, usmerjanje ponudbe in povpraševanja (pozivi k varčevanju, prepovedi, kontingenti porabe) • Skrajni ukrep racionalizirana poraba • Preventivno ravnanje s ciljem zaščite pred motnjami na trgu. • Materialna pripravljenost-rezerve
Gospodarska obramba-trgovina in preskrba • Velik pomen notranje in zunanje trgovine v primeru motenj na trgu ali vojnem stanju • Velik pomen živilskih in neživilskih proizvodov • Povečan uvoz strateških izdelkov in surovin ter zmanjševanje povpraševanja po določenih izdelkih • Državne blagovne rezerve-upoštevati sposobnosti domače proizvodnje, uvoz ter obseg zalog pri drugih pravnih osebah izven sistema CO • Prednost pri zalogah ima blago osnovne preskrbe, energenti, zdravila in sanitetni material. • Država posega v rast cen samo pri izdelkih pomembnih za preživetje ljudi in ob porušitvi cenovnih razmerij
Gospodarska obramba-promet • Uvoz in distribucija blaga • Usklajenost gospodarskih in drugih dejavnosti z vidiki prometne dejavnosti • Minstrstva predvidijo ukrepe, ki bi preusmerili določene vrste transporta na druge vrste transportnih sredstev (večji pomen železnic), uporabo obvoznih poti, sklepanje pogodb o pretovoru, tranzitu in skladiščenju blaga v drugih državah.
Gospodarska obramba-informacijskokomunikacijske tehnologije • Prednost imajo sistemi, ki podpirajo delovanje sistema oblasti, podjetij posebnega pomena za obrambo države in mednarodne zveze • Posebej ranljivo je področje s strani sabotaž, terorističnega delovanja in vdorov • Večji poudarek bo potrebno v prihodnje dati temu področju.
Gospodarska obramba-energetika • Redna in zadostna energetska oskrba je pogoj za delovanje vseh struktur CO in VO • Povečati je potrebno zaloge nafte, zemeljskega plina in uranovega oksida. • Samooskrba s premogom in električno energijo je v miru zadovoljiva, v vojnem stanju ali motnjah na trgu pa bi se bistveno zmanjšala • Slaba prenosnost daljnovodov • Oskrba prednostnih uporabnikov
Gospodarska obramba-industrijska in kmetijska proizvodnja • Neugodna razporeditev ind. objektov v RS • Ohranjanje proizvodnje in zagotavljanje surovin • Kmetijska prizvodnja zagotavlja redno in zadostno oskrbo prebivalstva • Zagotavljanje zadostnih količin semen, gnojil in veterinarskih pripomočkov ter zdravil • Vzdrževanje živilsko-predelovalne industrije
Gospodarska obramba-zdravstveno in socialno varstvo • Povečan obseg dela-zdravstvena oskrba SV, aktiviranje dodatnih kapacitet • Razmejitev med javno in vojaško zdravstveno službo • Zagotovitev ustrezne materialne osnove za delovanje • Oblikovanje zalog in učinkovito opravljanje nalog • Ohranjanje vseh oblik družbene pomoči in skrbi • Obseg dela se bo na področju socialnovarstvenih dejavnosti bistveno povečal
Gospodarska obramba-komunalno in vodno gospodarstvo • Proizvodnja in distribucija pitne vode, odvajanje odplak, odvažanje smeti in zagotavljanje pogrebne službe • Nujno je zagotoviti stalno oskrbo s pitno vodo. • Načrtovanje aktiviranja dodatnih virov pitne vode
Materialna in zdravstvena oskrba • Pristojni državni organi na podlagi potreb SV, prebivalstva in drugih obrambnih potreb v vojnem stanju določijo vrsto in obseg proizvodnje ter storitev v vojni • Na tej osnovi se določijo gospodarske družbe in zavodi, ki bodo v vojnem stanju opravljale proizvodnjo in storitve ter v kakšnem obsegu. S temi organizacijami se sklenejo pogodbe. • Izbrane organizacije so dolžne v miru izvršiti kadrovske in druge priprave za določeno proizvodnjo in storitve v vojni. Dejavnosti, ki presegajo njihovo redno dejavnost , financira država. • Organi lokalne samouprave so dolžni pomagati pripravah in organizaciji proizvodnje ter storitev v vojni.
Racionirana preskrba in drugi ukrepi • Vlada lahko v vojnem stanju poleg omejitev, ki jih določajo predpisi o varstvu konkurence in drugi predpisi: – Omeji prosto prodajo določenih proizvodov in surovin – Odredi obvezen odkup določenih proizvodov – Odredi utesnitev za sprejem in nastanitev evakuirancev – Odredi posebne ukrepe za delovanje določenih družb in zavodov, katerih dejavnost bi lahko ogrozila prebivalstvo zaradi vojnih dejstvovanj • V vojnem stanju Vlada lahko odredi evakuacijo, omeji pravico do prostega gibanja, ter omeji ali prepove vstop in čas bivanja tujcev v državi. Pri evakuaciji se posvetuje z županom prizadete občine • Z razglasitvijo vojnega stanje pripadniki vojne sestave vojske lahko odpotujejo iz države le s sogalsjem pristojnega upravnega organa.
Psihološka obramba in druge nevojaške oblike obrambe • Obsega organizacijo, priprave in delovanje informativno propagandne dejavnosti ter medijev za obveščanje javnosti v vojnem stanju. • Priprave ureja Vlada • Načrt psihološke obrambe je sestavni del obrambnega načrta države • V vojnem stanju se imajo državljani pravico organizirati in izvajati različne nevojaške oblike obrambe (bojkot, sabotaže, nespoštovanje odredb napadalca) • Državljani se seznanjajo in usposabljajo za nevojaške oblike obrambe, neobvezno, zanj skrbijo ministrstva v okviru svojih resorjev. • Državni organi po potrebi usmerjajo in usklajujejo nevojaške oblike obrambe
Psihološka obramba • Probleme bodo reševale medresorske delovne skupine • Načelo točnih in pravočasnih informacij • Načelo usklajenosti med različnimi nosilci nalog • Načelo vodenja aktivnosti z enega mesta • Načelo zaupanja in medsebojnega sodelovanja med državo in mediji • Načelo trajnosti in neprekinjenosti • Načelo strokovnosti
Promet z vojaškim orožjem in opremo • Vojaško orožje in opremo lahko prodaja, uvaža in izvaža le družba, ki pridobi koncesijo Vlade. • Za vsak izvoz, uvoz ali tranzit orožja ali opreme čez državno ozemlje je potrebno predhodno dovoljenje ministrstva. • Minister najmanj enkrat letno poroča Vladi o izdanih dovoljenjih za izvoz, uvoz in tranzit orožja in opreme • Vlada predpiše kaj se šteje za vojaško orožje in opremo.
Proizvodnja vojaškega orožja in opreme • Kdor želi proizvajati vojaško opremo ali orožje mora pridobiti soglasje ministrstva • Ministrstvo v vojnem stanju izdaja podrobnejše predpise v zvezi s preizkušanjem, označevanjem, transportom in skladiščenjem vojaškega orožja in opreme
- Slides: 38