CIVILNA OBRAMBA KOT DEL NACIONALNE VARNOSTI FORMALNA DEFINICIJA

  • Slides: 20
Download presentation
CIVILNA OBRAMBA KOT DEL (NACIONALNE) VARNOSTI FORMALNA DEFINICIJA: NACIONALNA VARNOST JE OHRANJANJE IN POVEČEVANJE

CIVILNA OBRAMBA KOT DEL (NACIONALNE) VARNOSTI FORMALNA DEFINICIJA: NACIONALNA VARNOST JE OHRANJANJE IN POVEČEVANJE ZMOŽNOSTI UŽIVANJA SADOV POMEMBNIH VREDNOT BREZ OBSTRUKCIJE (Hermann 1982) KONCEPT NACIONALNE VARNOSTI SE SPREMINJA V SKLADU S KONTEKSTOM: ZAŽELENE VREDNOTE SOOČANJE Z VIRI OGROŽANJA KONCEPT NACIONALNE VARNOSTI MEDNARODNO OKOLJE NARAVA OGROŽENOSTI NOTRANJE OKOLJE

DEFINICIJA: IZRAZ CIVILNA OBRAMBA NAM POMENI TISTI DEL OBRAMBNOZAŠČITNE DEJAVNOSTI DRUŽBE, KATERE PREDNOSTNI NAMEN

DEFINICIJA: IZRAZ CIVILNA OBRAMBA NAM POMENI TISTI DEL OBRAMBNOZAŠČITNE DEJAVNOSTI DRUŽBE, KATERE PREDNOSTNI NAMEN JE Z NEVOJAŠKIMI IN NENASILNIMI SREDSTVI ZAVAROVATI LJUDI, DRUŽBENE IN OSEBNE VREDNOTE, GMOTNE IN KULTURNE DOBRINE IN ZAGOTOVITI NEPRETRGANOST POLITIČNEGA, GOSPODARSKEGA IN KULTURNEGA ŽIVLJENJA V POSAMEZNIKU IN SKUPNOSTI NEPRIJAZNIH RAZMERAH – OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH, V IZREDNIH RAZMERAH IN V VOJNI. ZNAČILNOSTI PRVIN CIVILNE OBRAMBE: NEVOJAŠKOST NENASILNOST NEOBOROŽENOST

CIVILNA OBRAMBA V SISTEMU NACIONALNE VARNOSTI

CIVILNA OBRAMBA V SISTEMU NACIONALNE VARNOSTI

PRIMERJALNA ANALIZA SISTEMOV CIVILNE OBRAMBE § NAVEZANOST NA DRUŽBENI PODSISTEM (OBRAMBNI, POLICIJSKI, SAMOSTOJNOST, RAZPRŠENOST)

PRIMERJALNA ANALIZA SISTEMOV CIVILNE OBRAMBE § NAVEZANOST NA DRUŽBENI PODSISTEM (OBRAMBNI, POLICIJSKI, SAMOSTOJNOST, RAZPRŠENOST) VSEBINSKE IMPLIKACIJE? § NALOGE: ü OSNOVA – DOPOLNILNI PROTOKOL I IZ LETA 1977 K ŽENEVSKIM KONVENCIJAM IZ LETA 1949; ü DEKONCENTRACIJA IN ZAŠČITA INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV IN PRIPRAVA PROIZVODNJE V KRIZNIH RAZMERAH; ü ZAGOTOVITEV STABILNIH SISTEMOV KOMUNICIRANJA; ü PRIPRAVA ZALOG HRANE, GORIVA, SANITETNIH SREDSTEV, …; ü SOOČANJE Z NARAVNIMI IN TEHNIČNIMI NESREČAMI; ü SODELOVANJE V AKCIJAH “NOTRANJIH ZADEV OB DRŽAVLJANSKIH NEMIRIH IN STAVKAH” (UK, ZDA) ü MEDNARODNE HUMANITARNE NALOGE, PSO § SKUPNE ZNAČILNOSTI PRVIN CIVILNE OBRAMBE (PRETEŽNA NEVOJAŠKOST, NENASILNOST IN NEOBOROŽENOST) § VSEBINSKI TEMELJ (ZAŠČITA IN REŠEVANJE, …), POSLEDIČEN VPLIV NA STRUKTURIRANOST CIVILNE OBRAMBE IN NJENO ORGANIZIRANOST § JEDRSKE – NEJEDRSKE DRŽAVE § FINANCIRANJE (RELATIVNO MAJHEN DELEŽ OBRAMBNEGA PRORAČUNA)

SISTEM NACIONALNE VARNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE

SISTEM NACIONALNE VARNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE

RAZVOJ CIVILNE OBRAMBE § OMEJITVE: ü TEHNIČNE ü POLITIČNE § DEJAVNIKI RAZVOJA: ü EKONOMSKA

RAZVOJ CIVILNE OBRAMBE § OMEJITVE: ü TEHNIČNE ü POLITIČNE § DEJAVNIKI RAZVOJA: ü EKONOMSKA ZMOŽNOST DRŽAVE ü GEOPOLITIČNI POLOŽAJ ü IZKUŠNJE Z (NARAVNIMI) NESREČAMI ü VOJNE IZKUŠNJE ü NOTRANJA POLITIKA ü (NE)IMETJE JEDRSKEGA OROŽJA

LEGITIMNOST CIVILNE OBRAMBE – ŠTIRI VRSTE OBRAZLOŽITEV ČLOVEKOLJUBNI IMPERATIV OBSTANKA DRŽAVE LEGITIMNOST CIVILNE OBRAMBE

LEGITIMNOST CIVILNE OBRAMBE – ŠTIRI VRSTE OBRAZLOŽITEV ČLOVEKOLJUBNI IMPERATIV OBSTANKA DRŽAVE LEGITIMNOST CIVILNE OBRAMBE FUNKCIONALNI IMPERATIV: ODVRAČANJE AGRESIJE IMPERATIV NADZIRANJA KRIZE MEDNARODNA RAZSEŽNOST

NATO CEP (CIVIL EMERGENCY PLANNING) RAZVOJ KOLEKTIVNIH NAČRTOV ZA UČINKOVITO UPORABO CIVILNIH VIROV ZVEZE

NATO CEP (CIVIL EMERGENCY PLANNING) RAZVOJ KOLEKTIVNIH NAČRTOV ZA UČINKOVITO UPORABO CIVILNIH VIROV ZVEZE PRI PODPORI NJENE VOJAŠKE STRATEGIJE (PREDVSEM KOORDINACIJA) NAMEN KONTINUIRANO DELOVANJE OBLASTI IN DRUŽBE V VOJNIH RAZMERAH…, POMOČ OB NESREČAH, KRIZNO UPRAVLJANJE TRANSPARENTNOST DO LETA 1991 RELATIVNO SLABA PREDPOSTAVKE DELOVANJA (RAZMERE) OD MALE NESREČE DO VELIKE VOJNE ODVRAČANJE KONTINUITETA OBLASTI IN VISOKA RAVEN SOC. -EK. ŽIVLJENJA VLOGA CEP VS. NATOVA DOKTRINA ČVRSTI ODGOVOR-TOTALNA VOJNA PROŽNI ODGOVOR-DOPOLNILO ZASTRAŠEVANJE, KRIZNO UPRAVLJANJE POST-HLADNOVOJNI STRATEŠKI KONCEPTPODPORA MIROVNIM OPERACIJAM , KRIZNO UPRAVLJANJE, SODELOVANJE V MIR. OPERAC. ORGANIZIRANOST – VIŠJI KOMITE ZA CIVILNO KRIZNO NAČRTOVANJE (SCEPC) –DIREKTORAT ZA CIVILNO KRIZNO NAČRTOVANJE (CEPD)

NALOGE DIREKTORATA ZA CIVILNO KRIZNO NAČRTOVANJE • koordinacija in vodenje načrtovanja, ki je usmerjeno

NALOGE DIREKTORATA ZA CIVILNO KRIZNO NAČRTOVANJE • koordinacija in vodenje načrtovanja, ki je usmerjeno na hiter prehod mirnodobnih gospodarstev članic Nata v krizno stanje, • razvijanje načrtov za uporabo civilnih virov pri podpori obrambe Zveze in za zaščito civilnega prebivalstva, • zagotavljanje kadrovske podpore SCEPC in devetim načrtovalnim odborom, ki so odgovorni za krizno upravljanje na področju prevoza, oskrbe, komunikacij in zaščite ljudi. Sodelovanje s partnerji na področju kriznega načrtovanja želi: • promovirati razvoj struktur kriznega načrtovanja, ki so pod civilnim nadzorom, • prispevati k večji učinkovitosti zmogljivosti civilnega kriznega načrtovanja, • promovirati standardizacijo in interoperabilnost kriznih načrtov, procedur, služb in opreme, • promovirati regionalno samozadostnost, vključno z bi- in multilateralnimi sporazumi o medsebojni pomoči.

Znotraj tega širokega okvira se v zadnjih letih osredotočajo na: • • • zakonodajo

Znotraj tega širokega okvira se v zadnjih letih osredotočajo na: • • • zakonodajo in civilne vidike kriznega upravljanja, preprečevanje in upravljanje nesreč in humanitarno pomoč, civilno-vojaško sodelovanje PRIPOROČILA EAPC Priporočila EAPC pri usklajevanja pomoči ob nesreči v Evropi in v državah nastalih na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze: a) usklajevati investicije v izgradnjo kapacitet za odzivanje na nesreče, b) izboljšati usklajevalne in mobilizacijske postopke, c) izboljšati zveze med regionalnimi mrežami za usklajevanje pomoči, d) določiti posebne projekte za sistematično izboljšanje procesa pomoči e) skupno delo v smeri mobilizacije virov in soočanja z izzivi.

VLOGA NATA PRI NUDENJU POMOČI JE TROJNA: • DELUJE KOT MEDIJ ZA IZMENJAVO PODATKOV,

VLOGA NATA PRI NUDENJU POMOČI JE TROJNA: • DELUJE KOT MEDIJ ZA IZMENJAVO PODATKOV, • PREVZAME (ČE JE ZAPROŠEN) VLOGO USKLAJEVALNE ORGANIZACIJE, • ZAGOTOVI POMOČ OB NESREČI, ČE SO NA VOLJO USTREZNI VIRI ZVEZE DEJAVNIKI, KI PO MERILIH ZVEZE NATO VPLIVAJO NA UČINKOVITO NUDENJE POMOČI: • NAČRTOVANJE UKREPOV PRED NESREČO, • DVOSTRANSKI DOGOVORI DRŽAV, • NAVZOČNOST STROKOVNJAKOV NA KRAJU NESREČE.

CIVILNA OBRAMBA NA ŠVEDSKEM VARNOSTNA POLITIKA: NEUVRŠČENOST V MIRU, NEVTRALNOST V VOJNI OBRAMBNI SISTEM:

CIVILNA OBRAMBA NA ŠVEDSKEM VARNOSTNA POLITIKA: NEUVRŠČENOST V MIRU, NEVTRALNOST V VOJNI OBRAMBNI SISTEM: TOTALNA OBRAMBA VOJAŠKA OBRAMBA NEVOJAŠKA OBRAMBA: - CIVILNA ZAŠČITA GOSPODARSKA OBRAMBA POLITIČNA OBRAMBA PSIHOLOŠKA OBRAMBA

PROGRAMSKI NAČRT ŠVEDSKE CIVILNE OBRAMBE DO LETA 2001 1. SPREMENJENE VARNOSTNO-POLITIČNE RAZMERE / NI

PROGRAMSKI NAČRT ŠVEDSKE CIVILNE OBRAMBE DO LETA 2001 1. SPREMENJENE VARNOSTNO-POLITIČNE RAZMERE / NI SOVRAŽNIKA 2. PRILAGAJANJE CIVILNE OBRAMBE VIROM OGROŽANJA – SPREMENJENO TEŽIŠČE 3. USMERITEV NA PEACEKEEPING IN HUMANITARNE DEJAVNOSTI 4. SPODBUJANJE AVTONOMIJE, SVOBODE DELOVANJA IN INOVATIVNOSTI (VKLJUČEVANJE NE-DRŽAVNIH AKTERJEV) 5. NALOGE: • ZAŠČITA PREBIVALSTVA • ZAGOTOVITEV PRESKRBE • OHRANJANJE VITALNIH FUNKCIJ DRŽAVE • DELOVANJE OB OBOROŽENEM NAPADU IN V PRIMERU VOJNE V OKOLJU DRŽAVE • IZVAJANJE NALOG ZA OHRANITEV MEDNARODNEGA MIRU IN HUMANITARNE DEJAVNOSTI • KREPITEV SPOSOBNOSTI DRUŽBE ZA SOOČANJE Z NOTRANJIMI NAPETOSTMI V MIRU

PROGRAMSKI NAČRT ŠVEDSKE CIVILNE OBRAMBE DO LETA 2001 6. NAČELO: ZMOGLJIVOST, ODPORNOST IN PRILAGODLJIVOST

PROGRAMSKI NAČRT ŠVEDSKE CIVILNE OBRAMBE DO LETA 2001 6. NAČELO: ZMOGLJIVOST, ODPORNOST IN PRILAGODLJIVOST 7. POTREBA PO CELOVITOSTI IN KOORDINIRANJU NAČRTOVANJA- NACIONALNO KRIZNO NAČRTOVANJE CME 8. VSEBINSKE PRIORITETE CIVILNE OBRAMBE: PRESKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, TELEKOMUNIKACIJE, RAČUNALNIŠKI SISTEMI, RADIJSKA DEJAVNOST 9. SISTEMSKO-ORGANIZACIJSKE PRIORITETE: VODSTVENI SISTEM; INFRASTRUKTURA, KADRI (STROKOVNJAKI Z UGLEDOM IN VELJAVO, SPOSOBNI DELOVATI DOMA IN NA TUJEM)

OGROŽENOST ŠVEDSKE - MOTENJE DOBAV STRATEŠKIH DOBRIN - SABOTAŽE, TERORIZEM IN IZSILJEVANJE / V

OGROŽENOST ŠVEDSKE - MOTENJE DOBAV STRATEŠKIH DOBRIN - SABOTAŽE, TERORIZEM IN IZSILJEVANJE / V POVEZAVI S SOFISTICIRANIMI GLOBALNIMI KOMUNIKACIJAMI - JEDRSKE NESREČE IN IZPUSTI JEDRSKI SNOVI - MNOŽIČNE MIGRACIJE / HUMANITARNE KATASTROFE - OMEJENI REGIONALNI OBOROŽENI SPOPADI - PROLIFERACIJA OROŽIJ ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE

VOJAŠKA IN CIVILNA OBRAMBA NA ŠVEDSKEM NAJVIŠJA POLITIČNA RAVEN OSREDNJA DRŽAVNA RAVEN PARLAMENT VLADA

VOJAŠKA IN CIVILNA OBRAMBA NA ŠVEDSKEM NAJVIŠJA POLITIČNA RAVEN OSREDNJA DRŽAVNA RAVEN PARLAMENT VLADA VOJAŠKA OBRAMBA CIVILNA OBRAMBA TELEKOMUNIKACIJE ENERGIJA TRANSPORT ZAVAROVALNIŠTVO ZDRAVSTVO ZAŠČITA PREBIVALSTVA VRHOVNI POVELJNIK IN POVELJSTVA, GŠ+ZVRSTI OS NACIONALNI ODBOR ZA CIVILNE KRIZNE PRIPRAVE OSREDNJE VLADNE OBLASTI (OPERAT. SEKTORJI-20 PODR. ) OBMOČNA RAVEN (3) OBMOČNI VOJAŠKI POVELJNIK OBMOČNI CIVILNI POVELJNIK OBMOČNE OBLASTI POKRAJINSKA RAVEN (20) POVELJNIK POKRAJINSKE OBRAMBE POKRAJINSKI ADMINISTRATOR POKRAJINSKE OBLASTI LOKALNI VOJAŠKI POVELJNIKI OBČINSKI IZVRŠNI SVET LOKALNE OBLASTI LOKALNA RAVEN (288)

PSIHOLOŠKA OBRAMBA NA ŠVEDSKEM Definicija: 'Psihološka obramba je vitalna funkcija nevojaške obrambe, katere temeljna

PSIHOLOŠKA OBRAMBA NA ŠVEDSKEM Definicija: 'Psihološka obramba je vitalna funkcija nevojaške obrambe, katere temeljna naloga je okrepiti voljo prebivalstva do odpora'. Namen: Zagotovitev hitrega in podrobnega informiranja javnosti v primeru nesreče, nacionalnovarnostne krize in vojne. Značilnosti: 1 pretežna obrnjenost navznoter (ciljna skupina je domača javnost), 2 usklajenost z zunanjepolitičnimi in dolgoročnimi strateškimi cilji, 3 utemeljenost na svobodi govora in izražanja (brez cenzure), 4 velik pomen empiričnih podatkov in informacij pri razvoju PO, 5 tesna povezanost z mediji ('dramatični trikotnik'), 6 dobro sodelovanje z vojsko. Organiziranost: NOPO, C-sekcije, lokalne enote PO

PSIHOLOŠKA OBRAMBA NA ŠVEDSKEM Ključne dejavnosti NOPO: svetuje vladi, koordinira vojne načrte, podpira krizno

PSIHOLOŠKA OBRAMBA NA ŠVEDSKEM Ključne dejavnosti NOPO: svetuje vladi, koordinira vojne načrte, podpira krizno načrtovanje medijev, uri, raziskuje, preučuje javno mnenje in tuje informacijske izkušnje. Mirnodobne naloge NOPO: 1 preučevanje tujih in domačih možnosti komuniciranja in propagande, 2 preučevanje javnega mnenja o varnostni problematiki, 3 načrtovanje informiranja za krepitev volje do odpora pri državljanih, 4 načrtovanje ofenzivnih psiholoških operacij, 5 urjenje pripadnikov, 6 informiranje javnosti o varnostni politiki in sistemu totalne obrambe.

PSIHOLOŠKA OBRAMBA NA ŠVEDSKEM Vojne naloge NOPO: formiranje: 1 tiskovnega središča, 2 tiskovne službe,

PSIHOLOŠKA OBRAMBA NA ŠVEDSKEM Vojne naloge NOPO: formiranje: 1 tiskovnega središča, 2 tiskovne službe, 3 informacijske sekcije, 4 sekcije za spremljanje tujih medijev, ki delujejo v državi. Empirični podatki: Anatomija govoric Švedsko javno mnenje