Cesta obine Hirschaid 1 1295 Ivanna Gorica Predstavitev

Cesta občine Hirschaid 1 1295 Ivančna Gorica Predstavitev smo pripravili učenci in učenke naravoslovnega krožka: Maša Zupančič, 9. r. Erna Žilić, 9. r. Veronika Groznik, 9. r. Ajda Ramšak, 9. r. Ajda Robida, 9. r. Neža Novak, 9. r. Luka Slapničar, 8. r. Žan Belič, 8. r. Anej Lužar, 8. r. Anže Šparovec, 8. r. Neža Grum, 8. r. Barbara Kocmur, 7. r. Nika Japelj, 7. r. Patricija Radelj, 7. r. Lana Ramšak, 7. r. in mentorice: Ana Šimac Darinka Dremelj Mojca Hrvatin Višnja Gora, november 2014

Allium cepa var. cepa RDEČA PTUJSKA ČEBULA PTUJSKI LÜK rastlina cvet seme čebula čebulček Dober tek ! Slika 1: Razvoj čebule.

ZNAČILNOSTI Je najbolj znana slovenska avtohtona sorta čebule. Ima geografsko zaščito pod imenom » Ptujski lük «. Dolga desetletja so jo gojili na Ptujskem polju, kjer je bolj sušno podnebje in veliko sončnih dni. Območje na Ptujskem polju, kjer gojijo lük, se imenuje Lükarija.

Kje smo?

Kje smo? Slovenija Ptujsko polje območje pridelave ptujskega lüka Višnja Gora Ivančna Gorica

Kje smo? Lükarija pokrajina, kjer pridelujejo ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo

UVRSTITEV V SISTEM kraljestvo: RASTLINE deblo: SEMENKE poddeblo: KRITOSEMENKE razred: ENOKALIČNICE podrazred: LILIIDAE nadred: LILIANAE družina: LUKOVKE rod: LUK vrsta: ČEBULA sorta: PTUJSKA RDEČA ČEBULA (PTUJSKI LÜK) r. PLANTAE ph. SPERMATOPHYTA subph. MAGNOLIOPHYTINA (ANGIOSPERMAE) cl. LILIATAE (MONOCOTYLEDONEAE) subcl. LILIIDAE sopero. LILIANAE f. ALLIACEAE g. ALLIUM s. Allium cepa var. cepa

OPIS Ptujska rdeča čebula je ploščato okrogla. Zunanji luskolisti so rjavi do rahlo rožnati. Meso čebule je bele barve. Sestavljajo ga sočni notranji luskolisti. Povrhnjica notranjih luskolistov je vijolična ali modra. Zato ima meso rdečkast nadih. Vrat čebule je ozek, tanek in zaprt. Ima pokončne sivo-zelene votle liste. Cenjena je kot zelenjadnica in zdravilna rastlina. Ima oster okus in močan vonj. Značilen vonj povzročajo ostro dišeča hlapljiva olja. Teh olj je še posebno veliko v mesnatih luskolistih. Zaradi tega nas pri rezanju čebule pečejo oči. Ptujska rdeča čebula ob kuhanju hitro razpade, vendar obdrži značilen okus. Zaradi tega je to najboljša čebula za pripravo golažev in omak.

OPIS Čebula je zelo skrajšano in odebeljeno steblo, ki je obdano z mnogimi omesenelimi luskolisti. Zarodni brstiči, ki poženejo v novo rastlino. Zunanji luskolisti so suhi, trdi, rdeče barve. Omeseneli notranji luskolisti so sočni in mehki. Njihova povrhnjica je rdeča ali modra. Zelo kratko steblo = čebulni krožec. Korenine. Slika: Vzdolžni prerez ptujske rdeče čebule.

ZDRAVILNI UČINKI • • • Ima dober vpliv na zdravje, saj ima visoko vsebnost sušine, vitaminov in mineralov. Zaradi zdravilnih učinkov jo uvrščamo med naravne antibiotike. To pomeni, da uničuje bakterije. Zato rečemo, da deluje baktericidno. V literaturi smo prebrali, da ob piku čebele, ose ali komarja na pik položiš prerezano čebulo. Čebula povzroči, da je skelenja in srbečice veliko manj.

ZGODOVINA Čebulo so poznali pod latinskim imenom Allium. Sama vrsta izhaja iz Azije, od koder se je preko Italije razširila v srednjo Evropo. Poznali so jo že Egipčani 3000 let pred našim štetjem. Vzgojili so jo iz divje rastočih prednikov, ki še danes rastejo v Iranu. Ptujski lük pridelujejo na Ptujskem polju že okoli 200 let, začelo pa se je v Dornavi. Danes je ptujski lük najbolj razširjena in poznana čebula v Sloveniji.

PRIDELAVA Čebulo lahko pridelamo iz semena ali čebulčka. Seme je lahko pridelano doma ali kupljeno v semenarski hiši. Semenarska hiša mora imeti dokaz, da so to res semena sorte ptujska rdeča. Če čebulo pridelamo iz semena, zraste najprej čebulček, ki ga moramo čez zimo hraniti v prostoru s primerno temperaturo. Sorta ne prenaša pretiranega gnojenja. Še posebej je občutljiva na gnojenje z mineralnim, lahko topnim oz. umetnim dušikom. Prav tako ne mara gnojenja s hlevskim gnojem in drugimi organskimi gnojili. Čebulček je potrebno posaditi do 20. aprila. Sadilna razdalja je 10 x 35 cm. Setev semen čebule je potrebno opraviti najkasneje do 10. aprila. Po podatkih Semenarne Ljubljana pa je čas setve od februarja do maja. Čas vegetacije: 130– 150 dni. Čas pobiranja pridelka je od julija do septembra. Ptujski luk se dobro skladišči.

NAŠA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA 1. Ali v Višnji Gori sadimo in sejemo ptujsko rdečo čebulo spomladi ali jeseni? (V literaturi piše, da jeseni sadimo bolj droben čebulček, da spomladi ne naredi cvetnega stebla. Debelejši čebulček shranimo in ga posadimo spomladi. Tudi za setev sta navedena spomladanski in jesenski datum. ) 2. Ali je prst okolici šole primerna za rast ptujske rdeče čebule? 3. Pri kakšni temperaturi in stopnji vlažnosti shranjujemo čebulček? Kako prenaša skladiščenje? 4. Katera barvila vsebujejo luskolisti čebule in katere zeleni listi čebule? 5. Kako poteka razvoj čebule od semena do končnega pridelka? Merili bomo čas kalitve, rasti do razvoja čebulčka, čas razvoja od čebulčka do čebule ter čas razvoja cvetov in semen. Spremljali bomo velikost rastlin (koliko zrastejo v višino in koliko v širino. Spremljali bomo vremenske pojave (vreme, količina padavin, temperatura) in jih primerjali z rastjo čebule ter s končnim pridelkom (masa, obseg, ostrina okusa, koliko peče…).

LITERATURA http: //www. zelenjava-pikapolonica. si/ptujski-luk. html http: //www. deloindom. si/vrste-vrtnin/cebula-iz-semena-sadike-cebulcka http: //www. kalia. si/sl/clanki/zelenjavni-vrt/630 -cebula-iz-semena http: //www. bodieko. si/sajenje-cebule http: //www. kalia. si/sl/clanki/zelenjavni-vrt/266 -3 -cebula-na-zelenjavnem-vrtu http: //luirig. altervista. org/flora/taxa/index 1. php? scientific-name=allium+cepa http: //www. semenarna. si/katalogi/ http: //www. semenarna. si/podrobnosti-artikla-avtohtone-in-udomacene-sorte/category/avtohtone -in-udomacene-sorte/article/cebula-ptujska-rdeca http: //www. kmetija-majeric. si/galerija. htm http: //www. deloindom. si/zelenjavni-vrtovi/semenarstvo-zadostuje-pescica-zanimivega-semena http: //sadikedruzovic. si/cebula-in-por/ http: //www. hphibrid. com/izdelek/cebula-ptujska-rdeca http: //www. delo. si/gospodarstvo/podjetja/ptujski-luk-zasciten-v-eu. html http: //naturscek. si/luk-pa-kruh-pa-je-juzna-vkup/ http: //www. slovenskenovice. si/novice/slovenija/ptujski-luk-kralj-med-cebulami http: //www. mko. gov. si/fileadmin/mko. gov. si/pageuploads/podrocja/Varna_in_kakovostna_hrana _in_krma/zasciteni_kmetijski_pridelki/Specifikacije/PTUJSKI_LUK_01. pdf http: //www. hphibrid. com/izdelek/cebula-ptujska-rdeca

LITERATURA q http: //www. ptujski-luk. si/slovenska-avtohtona-sorta. html q https: //www. google. si/search? q=kuhanje+%C 4%8 Debule&biw=1201&bih=749&source=lnms&tbm=isc h&sa=X&ei=2 r. Nj. VNP 3 K 7 Tfs. ASuo. IEo&ved=0 CAYQ_AUo. AQ&dpr=0. 67#facrc=_&imgdii=MSch. RH 0 r 47 KP-M%3 A%3 B 3 MLKKec. J 8 k. ECo. M%3 BMSch. RH 0 r 47 KPM%3 A&imgrc=MSch. RH 0 r 47 KPM%253 A%3 BDz. Lu 6 Me. ODUQq. EM%3 Bhttp%253 A%252 F 3. bp. blogspot. com%252 F 8 hmx. Ubjd. QIE%252 FUKFv. AU 4 M 7 w. I%252 FAAAAALE%252 FC 9 w. DZ 50 k. Yz M%252 Fs 1600%252 FIMG_4619. JPG%3 Bhttp%253 A%252 Fkosilazavsakdan. blogspot. com%2 52 F 2012_10_01_archive. html%3 B 1600%3 B 898 q https: //www. google. si/search? q=egipt, +slike&biw=1201&bih=749&tbm=isch&imgil=c 9 Iay 4 p. V 8 MUSi. M% 253 A%253 Bn. L 8 a 3 c. LL 7 d 5 a. M%253 Bhttp%25253 A%25252 Fwww. erevija. com%25252 Fclanek %25252 F 174%25252 FSlikarstvo_v_Egiptz&source=iu&pf=m&fir=c 9 Iay 4 p. V 8 MUSi. M%253 A%252 Cn. L 8 a 3 c. LL 7 d 5 a. M%252 C_&usg=__O 4 q. ICPGz. Vg. V 8 EVL 17 Ydqczpwyx. U%3 D&dpr=0. 67&ved=0 CD 8 Qyjc&ei =dctj. VOi 2 Noac 7 gam 4 GYBg#facrc=_&imgdii=_&imgrc=t. PIDNXAmqp. Nsc. M%253 A%3 Bn. L 8 a 3 c. LL 7 d 5 a M%3 Bhttp%253 A%252 Fwww. erevija. com%252 Fslike%252 FLepe_slike_linorez_2_egipt _2. jpg%3 Bhttp%253 A%252 Fwww. erevija. com%252 Fclanek%252 F 174%252 FSlikarstvo_v_Egi ptz%3 B 580%3 B 435 q https: //www. google. si/search? q=dornava, +slika&biw=1201&bih=749&tbm=isch&tbo=u&source=univ&s a=X&ei=O 8 xj. VMz. FIub. U 7 Aa 6 o. YCABw&ved=0 CDIQ 7 Ak&dpr=0. 67#facrc=_&imgdii=Rqx. CZh. Md. S 29 du M%3 A%3 B 3 FG 4 yp 828 zs. Jl. M%3 BRqx. CZh. Md. S 29 du. M%3 A&imgrc=Rqx. CZh. Md. S 29 du. M%253 A%3 B 5 A Uom. S 6 Hl 0 x 0 VM%3 Bhttp%253 A%252 Fboa. czpvecer. si%252 Fvecer 2000%252 F 20110822%252 F 372996_1300. jpg%3 Bhttp%253 A%252 Fnovic e. najdi. si%252 Fnajdi%252 Fdornava%252 Fstran%252 F 8%3 B 300%3 B 225

LITERATURA q : //www. google. si/search? q=dornava, +slika&biw=1201&bih=749&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X& ei=O 8 xj. VMz. FIub. U 7 Aa 6 o. YCABw&ved=0 CDIQ 7 Ak&dpr=0. 67#facrc=_&imgdii=_&imgrc=yn 97 Bb. Q 14 t. Tm m. M%253 A%3 BRGA 0 g. LLikw 9 QDM%3 Bhttp%253 A%252 Fwww. kam. si%252 Fimages%252 Fstori es%252 Fobcine%252 Fdornava_karta. jpg%3 Bhttp%253 A%252 Fwww. kam. si%252 Fobcine%252 Fdornava. html%3 B 640%3 B 429 q http: //www. mko. gov. si/fileadmin/mko. gov. si/pageuploads/podrocja/Varna_in_kakovostna_hrana_in_krm a/zasciteni_kmetijski_pridelki/Specifikacije/PTUJSKI_LUK_01. pdf q Kordiš, T. Živim z naravo 2. Iz semena v novo življenje. Modrijan. Ljubljana. 2000. str. 52 q Devetak, I. , Kovič, M. , Torkar, G. Dotik narave 6. Rokus Klett. Ljubljana. 2012. str. 73 q Cuerda, J. Vodnik po botaniki. TZS. Ljubljana. 2006. str. 12 q Willfort, R. Zdravilne rastline in njih uporaba. Obzorja. Maribor. 1997 q Heywood, H. Cvetnice. Kritosemenke sveta. DZS. Ljubljana. 1995 q Zapiski predavanj T. Wrabra