Bitka pri Kursku 5 julij 23 avgust 1943

Bitka pri Kursku 5. julij – 23. avgust 1943. leta - priprave, potek in posledice (vojaško-strateška analiza) 1

Nazivi operacije v strokovnih virih: • Battle of Kursk • Greatest Tank Battle of all times – Battle of Kursk (Bo. K) • Germany’s Lost Victory in WW II – Battle of Kursk • A Simphony from the Hell – Battle of Kursk • Bitka pri Kursku • Kurska bitka • obrambno-napadna operacija Sovjetske (Rdeče) armade pri Kursku • “Bitka tehnike” • “Bitka materiala” • “Največja tankovska bitka na svetu vseh časov ” • • Курская битва Замулин, Валерий Николаевич Засекреченная Курская битва. Секретные документы свидетельствуют - prelomnice Moskva, Kursk Stalingrad, Коренной перелом в ходе войны. Курская битва 1943 г. Битва на Курской дуге 1943 г. Srjaženie za Kursk, Orel i Belgorod Andrej Kravčenko: Итоги Курской битвы и Прохоровского сражения. Потери сторон. 2

Plejada avtorjev, ki so pisali o Kurski bitki: • • • Erik Manstein Goertliz Mellenthin David Glantz – 1999 Steven Newton: The German view of Bo. K • Zetterling, Frankson: Kursk – A Statistical Analysis - 2000 • Michael Licary: The Bo. K – Myths and Reality – 2004 • Wong Tze Yung • • • Rotmistrov Žukov Rokosovski Vasiljevski Talenskij – Orlovska operacija Parot’kin Sokolov Koltunov – Solovyev Suvorov (“Rezun”) Kravčenko Zamulin Aleksej Isajev 3

Vsebina - teze: • globalne strateške razmere v 1943. letu • strateške razmere v okupirani Evropi in na vzhodno-evropskem vojskovališču v 1943. letu • nemške priprave za ofenzivno operacijo • sovjetske priprave – za kombinirano (obrambno in napadno) operacijo • potek in rezultati obeh operacij • strateške posledice operacij – bitke pri Kursku 4

Vpliv stanja na Daljnem vzhodu, v Evropi, na Atlantiku in v Afriki na Vzhodno fronto • • Japonska se 1942. leta odloči za širjenje proti Kitajski in južni Aziji – to omogoči Sovjetski armadi, da lahko angažira 90% od vseh sil proti silam Osi v Evropi Nemčija podpre Italijo v Afriki in na Sredozemlju – zaradi neuspehov Italije lahko za Vzhodno fronto izdvoji le 2/3 od vseh sil preobremenitev Nemčije s petimi frontami (nedokončana vojna z VB na zahodu, vojna v Afriki in vojna na Vzhodu – strateška obramba od zavezniških bombardiranj – “trdnjava Evropa” in njena “notranja fronta” (gverila na Balkanu) neuspeh zavezniške poskusne desantne operacije Jubilee (Dieppe, avgust – 1942) – 68% izgube kanadske brigadne skupine – dokaz premoči nemške PDO – soočanje Churchilla s tveganji (obremenjen z neuspehom Dardanelske operacije v I. SV se odloči za “strategy of indirect approach” • ZDA prenesejo težišče na logistično pomoč UK in SZ – namesto izkrcanja v SE Evropi kot v I. SV (Dardanelska operacija in Solunska fronta) – posreden pristop: amfibijska operacija Torch v severni Afriki in od tod prenos operacij na Apeninski polotok oz. težišče na izločanju Italije iz vojne 5

Strateške razmere v Evropi v 1943. letu • uvod: operacija Torch koncem 1942. leta in v začetku 1943. leta - • • • koncentrični prodor britanske 8. A iz Egipta ter 5. britanske A in amer. 1. A iz Maroka, Alžira k Tunisu – v maju 1943. leta vdaja nemško-italijanskih sil (340. 000) v Afriki prestop francoskih sil Vichyja (Darlan) v Afriki na zavezniško stran – okupacija Petainove Francije in samouničenje francoske flote v Toulonu julija 1943. leta zračno-pomorska desantna operacija Husky, na o. Sicilija – nem. ital. “organiziranje PDO” Apeninskega polotoka istega meseca padec Mussolinija, 8. 9. – Badoglio in izstop Italije iz vojne od julija mora Nemčija računati na zavezniško invazijo v južno Evropo in na izstop Italije iz vojne – zavezniška operacija Meance Meat in trilema v OKW o težišču na Apeninih ali Balkanu ali južni Franciji ? vloga Enigme in strateškega zavajanja formiranje novih nemških AS “E” in “F” za PDO obrambo Balkana končana bitka za Atlantik – nevtraliziranje nemških podmornic – novi konvoji z zavezniško pomočjo za Arhangelsk intenziviranje strateških bombardiranj Nemčije z zahoda in juga preobrat na Pacifiku – začetek desantnih operacij ZDA (“leapfroging”) – Gvineja in Tarawa – pomoč via Burma: okrepljena Kitajska veže 50% japonskih sil KOV – Japonska v splošni defenzivi • konferenci v Casablanci (14. -24. 1. 43) in Trident (12. 5. ) – odločitev za prenos • operacij v Italijo - preložitev invazije v Francijo na 1944. leto oktobra konferenca zunanjih ministrov v Moskvi, koncem leta konferenca 6 “velike trojice” v Teheranu – “trasiranje” nove ureditve sveta

Razmere na Balkanu v 1943. letu • 1942. leto: • koncem 1942. leta na svobodnem ozemlju NDH ustanovljena NOV in AVNOJ – svobodna ozemlja • pod orožjem 150. 000 pripadnikov NOV • 37 brigad in 67 odredov ter 45 samostojnih bataljonov • združevanje brigad v 9 divizij, divizij v 2 korpusa (bos. in hrv. ) • formirana manevrska operativna skupina Vrhovnega štaba • 1943. leto: • nemški in italijanski napori za konsolidacijo zaledja za primer zavezniške desantne operacije na Jadranu in v Egeju – obramba obale • operaciji Weiss in Schwartz (Neretva in Sutjeska) – kot sestavni del čiščenja zaledja in priprav za PDO Balkana • uničenje glavnih četniških sil • do konca 1943. leta naraščanje NOV na skupno 27 divizij združenih v 10 korpusov • po izstopu Italije iz vojne podvojitev števila borcev NOV pod orožjem na 300. 000 • vzpostavitev stikov z zavezniki na Jadranu (o. Vis) 7

Vpliv stalingradske katastrofe in razmer v Afriki na stanje duha v OKW v 1943. • Hitler prevzame pred OKW februarja 1943. letu vso odgovornost za stalingradsko katastrofo • • • obtožbe na naslov rajhsmaršala Geringa, ker ni zagotovil obljubljeni oskrbovalni zračni most (500 ton/dan) lamentacije na račun von Paulusa, ki se je (po povišanju v maršala) vdal namesto, da bi padel v boju ali naredil častni samomor raste Hitlerjevo nezaupanje v OKW maršal Manstein uspe prepričati Hitlerja v to, da se ponovno s protiudarom zavzame Harkov - protiudar uspe (90. 000 ujetnikov) v OKW ocenjujejo, da je SZ izgubila 11 milijonov ljudi in da bi se jo lahko izločilo z izčrpavanjem uganka o sovjetskih strateških rezervah ? Mussolini in generali OKW več v zmago ne verjamejo, verjamejo pa v “remi” (vpliv izkušenj iz izločitve Rusije v I. SV ? Brest Litovsk ? ) namesto Blitzkriega - doktrina ofenzivne obrambe s katero bi se zaporedjem obramb in protiudarov izčrpalo SZ, do te mere, da bi pristala na mir oz. status quo • • maršal Manstein predlaga Hitlerju, da se razbremeni od vojaškega dela poveljevanja tako, da izbere NŠ, ki mi bo zaupal - Hitler popusti OKW Hitler navaja negativne izkušnje z Blombergom in Brauhičem, ter trdi da bo - zaradi rajhsmaršala Geringa, ki na to ne bi pristal – še naprej obdržal poveljniško mesto vrhovnega poveljnika OKW grožnja od zavezniškega desanta in druge fronte vplivata na klimo v OKW, kjer se išče rešitev (remi ? ) na Vzhodu, da bi se del sil sprostilo za apeninski in balkanski polotok faktor “čas” ima vse važnejšo vlogo in pomen – ideje o separatnem miru ? dileme o strateškem “forehandu” (preventivnem udaru s presenečenjem) ali “backhandu” (premišljeni obrambi z umikom, ki bi ji sledili protiudari svežih sil na pripravljenih položajih) za kar je pa bilo potrebno da Sovjeti napadejo prvi “načelo vabe” in zaigranega razsula Hitler za odločilno obrambo in proti prostovoljnemu zapuščanju zemljišča kar ovira nemške maršale v načrtovanju bojnih delovanj in jim odvzame manever Hitlerjev strah od tega, da bi umik nemških sil iz južne Rusije in Ukrajine povzročil vstop Turčije v vojno in odpiranje – ob „partizanski“ - še ene nove fronte na Balkanu 8

OKW med Scilo in Karibdo ? • Scila – Vzhodna fronta: • Karibda – Sredozemska fronta: • • • Sovjetska armada se vse bolj krepi in povzroča silam Osi na Vzhodni fronti vse močnejše izgube doktrina Blitzkriega več Nemčiji ne prinaša želene rezultate, ker je nasprotnik v močno utrjenih mestih (Moskva, Leningrad, Stalingrad, Odesa, Sevastopolj) uspešno uporabil doktrino izčrpavanja satelitske armade niso kos enotam Sovjetske armade zaledje Vzhodne fronte vse bolj ogroža gverila • • Španija in Petainova Francija ter Turčija nista vstopili v vojno na strani Nemčije in Italije, poskusi vstaj v Iranu, Iraku in Siriji niso dali rezultate – vsi samo čakajo na razplet dogodkov ZDA so aktivno vstopile v vojno v Sredozemlju in v Evropi amfibijska operacija v Magrebu je odprla novo zahodno-afriško fronto in potisnila izolirane sile Osi v Libiji med egiptovsko kladivo britanske 8. armade in tuniško nakovalo amfibijskih ameriško-britanskih sil • (premoč na morju je v rokah UK) 9

Dva pristopa v OKW • entuziastično-optimistični • realistični pristop (NŠ OKW Zeitzler): (Manstein, Guderian): • Kurska vzboklina med • sovjetska številčna Moskvo in Črnim morjem, v premoč in nova doktrina kateri so Sovjeti narekujejo OKW prehod koncentrirali svojo glavnino na obrambne operacije s oklepnih enot, Nemci pa jo katerimi naj bi se v obkrožajo na treh smereh, daljšem času postopno ponuja OKW priložnost, da izčrpalo SA do ravni ponovi manever klešče po izgube napadalnih doktrini Blitzkriega in zmogljivosti povrne pobudo Hitler v vlogi arbitra presoja, da je realistični pristop malodušen in zahteva čas, drugi pa nudi Nemčiji strateško 10 prelomnico in je zato bolj sprejemljiv

Mansteinova zamisel • v OKW povratek k ideji skrajšane Hindenburgove linije iz I. SV (1918. leta) – v 1943. letu izgradnja skrajšane Panther-Wotan utrjene črte na Vzhodni fronti • Mansteinova zamisel: z odigranim umikom ostankov stalingrajskih enot na južni fronti, napeljati južno krilo SA na globok prodor h Azovskemu morju, nato pa te sile s severa (na smeri Harkov-Rostov) udariti v bok, jih v vreči obkrožiti ter uničiti • Hitler zavrne Mansteinovo zamisel (kot plagiat Harkova? ) in sprejme Zeitzlerjevo idejo o napadu pri Kursku (med Moskvo in Črnim morjem) 11

Skrajšana Panther-Wotanova linija 12

Severni del Panther Wotanove linije 13

“Bitka s časom” in končna odločitev nemškega vrhovnega poveljstva • Hitlerjevo povelje št. 6, z dne 15. aprila 1943. leta, za poletno strateško ofenzivno operacijo “Citadela” (Zitadelle), s katero je nameraval doseči cilje: • poboljšati notranjepolitično razpoloženje znotraj Velikega Rajha • preprečiti razpad fašistične koalicije • dvigniti bojno moralo satelitskih vojsk • ponovno prevzeti strateško pobudo na Vzhodu in sprostiti del sil za drugo fronto - obrambo južne in zahodne Evrope • težišče imeti na razbijanju sovjetske Centralne in Voronješke fronte, nato prenos na Jugozahodno fronto s preusmeritvijo na severo-vzhod • za operacijo angažira 70% tankovskih divizij in 65% vseh zračnih sil na Vzhodni fronti 14

Dvomesečno prestavljanje začetka operacije • ker bi dolgotrajno kopičenje sil kompromitiralo tajnost in zmanjšalo verjetnost za doseganje presenečenja, Manstein želi začeti operacijo že 5. maja • Hitler želi doseči presenečenje z novimi orožji (Tiger, Panter…) in zaradi njihove proizvodne zamude - stalno prestavlja začetek – šele po majskem poraz Osi v Tunisu popusti – operacija začne 5. julija 15

Stanje na vzhodnoevropskem 19. 2. – 15. 03. 43 vojskovališču Donjecka kampanja • • nemški poraz pri Stalingradu (5 m – 1 teden – 3 dnevi) – vdaja 2. 2. 43 začetno stanje: 1. 040. 000 Nemci 6. A – 300. 000 - 400. 000 Italijani – 235. 000 (ARMIR) 200. 000 Romuni 200. 000 Madžari o. Uran in o. Saturn za eliminacijo krila 6. A (Ahilova peta – I+R+M) • izbrisane 4 zavezniške armade Osi • splošne izgube Osi: 850. 000; 90. 000 ujetnikov, uničeno -zaplenjeno 1500 tankov, 10. 000 topov, MM uspešno izsiljen umik Nemcev s Kavkaza – potisnjeni so do Dnjepra • • Rdeča armada po Stalingradu = Sovjetska armada • razformirana Kominterna • • posledica uspeha SA pri Stalingradu nadaljevanje s prodorom proti jugu, v smeri AS Jug in Belgoroda, Harkova in Kurska (Donbaska in Harkovska operacija) na hitrico pripravljena operacija SA doživi neuspeh – preobremenjene in izčrpane enote dosežejo začetni uspeh, a potem ne zdržijo nemškega protiudara • Nemci dosežejo v tretji bitki za Harkov z 2 OA in OK marca 1942. leta zadnji večji uspeh – razbijejo 52 sovjetskih divizij in zavzamejo Belgorod in Orel (90. 000 ujetnikov, 23. 000 ubitih) • operativni uspeh ohrabri OKW in ustvari razmere za nastanek kurske, belgorodske in orelske vzbokline • raste optimizem: Hitlerjevo prepričanje v čudež, ki ga bodo prinesla nova orožja in v agonijo v SZ zaradi 11 -14 milijonov izgub in 16 lakote (Leningrad)

Poveljniki – “arhitekti bitke” maršal Vasiljevski (zgoraj – 1895 -1977) in maršal Žukov (18961974) – člana Stavke feld-maršala von Kluge (zgoraj – 1882 -1944) – poveljnik AS Center in von Manstein (spodaj 1887 -1973) – poveljnik AS Jug 17

Združene grupacije • • • • Nemčija: • AS Center - Kluge: • 2. OA (35. , 53. , 55. K = 12 pd+md) • 9. A (20. , 46. , 41. in 47. OK, 23. • K = 14 pd + 6 od+md) • AS Jug - Manstein • 4. OA + OS Kempf (52. , 48. , 2. • SSK, 3. OK, 11. in 42. K = 7 pd, 5 • md, 6 od) • vsega: 33 pd • 7 md 12 od • vsega – 4 armade • 52 divizij (od tega 19 od in md) • Sovjetska zveza Zahodna fronta: 50. A, 11. GA 2 samost. TK Brjanska fronta: 3. A, 61. A, 63. A Centralna fronta: Orel 13. A, 48. A, 60. A, 65. A in 70. A 2. TA Voronješka fronta: Belgorod 6. GA, 7. A, 38. A, 40. A, 69. A, 5. GA, 3 TK, 5. TGA vsega: 4 fronte 16 A 2 TA • na krilih za zavarovanje: 20 divizij • • • vsega 3 AS 4. in 6. zračna flota - 2050 letal v zaledju Stepska fronta – strateška rezerva Stavke – 5 A, 1 TA, 1 K, 6 T in MK, 3 konj. K • 4 zračne armade 18

Struktura in norme na primeru uporabe tipične sovjetske armade • • • 11. gardna armada: 2 tankovska in mehanizirana korpusa 135. 000 vojakov 2652 art. sistemov 648 tankov in SPG “masiranje sile in sredstev na sektorju preboja”: na 20% širine pasu prodora je osredotočeno 50 -80% pehote in 75 -100% art. sistemov – stem se dosega večkratna premoč nad sovražnikom na 1 km preboja je do 55 T/H, 1233 tankov in SPG, 5 -40 “katjuš” in razmerje v živi sili (2 -4): 1, v povprečju 3: 1 90 minutna art. in avio-priprava napada manever z ognjem po širini in globini • • armada ima 3 – 4 korpuse oz. do 12 peh. in tank. divizij podpora: art. brigada ali divizija, 2 protitankovski brigadi in še 2 polka, 12 tankovska polka, 1 -2 polka SPG, brigada ZO brani se po širini 40 -70 km, po globini 40 -50 km, v treh pasovih gostota protitankovskih topov: 20 -25 cevi na 1 km fronte + manever z rezervami 4 -5 inž. čet na 1 km preboja v obrambi množična uporaba min – 1500 - 2000 na 1 km fronte 4, 7 km okopov in tranšej, 35 bunkerjev vloga rezerv v protiudarih • v obrambi Kurska globina obrambe 250 km (5 -krat več kot 19 pri liniji Maginot!)

Novosti v masiranju in manevru sovjetske armade KOV • • • glavni udar vedno na smereh prostega gibanja tankov in v smeri najbolj občutljive točke sovražnika (stik med armadami ali korpusi – vloga obveščevalcev in izvidnikov) na sektorju udara zagotoviti premoč z manevrom sil z drugih sektorjev manever zavarovati z operativnim maskiranjem - dezinformacijo sektor udara je 30 -40% celotnega pasu napada (pas napada - 37 km), nanj se osredotoči 60%-90% od vseh sil s tem se zagotovi številčna premoč korpus napada na sektorju 3, 5 km, armada le na 14 km, na ostalem delu se brani • na sektorju napada se zagotovi v živi sili razmerje 2, 5 -3 proti 1 • v artileriji 9 proti 1 • v oklepni tehniki 4: 1 • na ostalih delih, ki niso na glavni smeri, se izvaja obrambo in veže sovražnika z demonstrativnimi delovanji, pri čemer je razmerje v živi sili do 1: 5, v artileriji do 1: 8 v korist sovražnika • v rezervi do 1/3 sil • v strateški globini delujeta letalstvo in partizanske enote 21

Začetno strateško razmerje sil na odseku na vzhodnoevropskem bojevališču Kurska, julija 1943. leta • Nemci z zavezniki (SVE): • • 900. 000 vojakov 2700 tankov in SPG 10. 000 art. sistemov 2050 letal • • razmerje: Glantz živa sila 1 : 2, 1 (1 : 2, 5) oklepniki 1 : 1, 9 (1 : 1, 71) ogenj 1 : 3, 1 (1 : 4) zrak 1 : 1, 5 srednji kazalnik: 1 : 2, 15 (1 : 2, 73) • Sovjetska armada (SVE): • • 1336000 (1910000) vojakov 3444 (5130) tankov in SPG 19. 000 (30880) art. sistemov 2172 (3200) letal SA prihaja zavezniška pomoč kakovost: Nemci izpeljejo splošno mobilizacijo (m 16 -65 let, ž 17 -45 let), kakovost vojakov bojnih enot upada, prav tako na njih vpliva skrajšano urjenje nova orožja (tanki Tiger, Panter, Ferdinand, Ju-87 40 mm, Hs 30 mm, FW 190 A) prihajajo na fronto brez končanih preizkušanj, direktno iz tovarne 22

Strateške rezerve na Vzhodni fronti 5. julija 1943. leta • • • sovjetske operativne razmere na odseku Kurska (stepsko okrožje v zaledju): 269. 000 vojakov 7406 art. 120 oklepnikov 177 letal • • • sovjetske strateške rezerve: 469. 000 vojakov 8360 art. 900 oklepnikov 587 letal • sovjetska prednost v strateških rezervah: živa sila 7, 8 vs 1 art. 13, 93 vs 1 oklepniki 4, 5 vs 1 letala 587 vs 0 srednje razmerje 8, 74 vs 1 • • celotne nemške strateške rezerve na Vzhodni fronti: • 60. 000 vojakov • 600 art. • 200 oklepnikov • letal ni v rezervi • sile Osi so praktično brez strateških rezerv, od tod pri OKW (zaradi grožnje desanta v Italiji ali – in Balkanu) zelo močan stalen interes za skrajšanje frontne črte stika na Vzhodu 23

Potek frontne črte v začetku julija 1943. leta Orelska vzboklina AS Center Kurska vzboklina Brjanska fronta Centralna fronta Voronješka fronta Harkovskobelgorodska vzboklina JZ fronta AS Jug julij-avgust Stepska fronta ugodne vremenske razmere za uporabo vseh vej in rodov oboroženih sil sončni vzhod: 05: 30 zahod: 21: 50 lunin vzhod: 06: 15 zahod: 22: 15 24

Začetni bojni položaji odločilni boji Kurska vzboklina: široka 160 km globoka 250 km glavne sile: Centralni front + Voronješki front rezerva: Stepski front 25

Osnovne značilnosti terena • mostovi in železniške proge – reke Sosna, Olim, Sejm, Tim, Svapa, Oskol, Harkov, Udi 26

Tipična panorama bojišča pri Prohorovki – nenaseljen manevrski teren 27

Zakaj je bila kurska vzboklina moteča za Nemce ? • vrivanje v nemško bojno razporeditev podaljšuje črto stika na 500 km (če ne bi bilo vrivanja le 160 km) • obenem onemogoča nemške rokadne manevre med armadno skupino Center (Kluge) in Jug (Manstein) • onemogoča uporabo železnice na južnem krilu nemške fronte • vrivanje 160 km v globino nemške bojne razporeditve nudi možnost za prodor v globino Ukrajine (“balkon” za skok v Kijev ? Herson – Odeso ? na Krim ? ) in naprej v Romunijo • strah od vstopa Turčije v vojno ? • Nemci rabijo ukrajinsko žitnico in romunsko nafto 13. 1. – 26. 3. 43. leta - kurska vzboklina 28

Kaj nudi kurska vzboklina Sovjetski armadi ? “vrata južne Ukrajine - žitnice” 29

Nemške variante • Manstein se izbori za prenos težišča na Vzhodni fronti na • Hitler in Model zahtevata odlog del fronte armadne skupine operacije dokler ne pridejo na Jug fronto nova orožja • Manstein zahteva takojšnjo • Hitler – zaradi akcijo, ker se boji prihoda gospodarskega pomena sovjetskih rezerv in da se bo Donjeckega bazena - zavrne datum ofenzive ujel z desantom njegovo idejo o umiku v v Italiji, prav tako da se s globino do Melitopolja čakanjem zmanjšuje verjetnost presenečenja • nova rešitev Citadela: načrt poletne hitre napadne operacije armadnih skupin • operacija Citadela se začne 4. julija s koordiniranim napadom Jug (Manstein) in Center AS Center in AS Jug v smeri (Kluge – Model 9. A) Kurska (10. julija začne desantna operacija na Siciliji – Italijani ne • zaradi nemških odlašanj in nudijo odpor) - 16. julija Enigme ni ohranjena tajnost, ustavljeni napadi AS Jug kar je Sovjetski armadi dalo 2 meseca za priprave in 30 “strateški sprejem”

Sovjetske variante • informacije o nemških pripravah za napadno operacijo pri Kursku od obveščevalne mreže Lucy (Švica) in od britanske Enigme • od maja čakanje na napad, kar povzroča v štabih in enotah izčrpanost in nervozo • od tod dileme ali naj bi se Nemce prehitelo in jih napadlo med pripravami ali pa pustilo, da Nemci prvi napadejo, nakar bi se jih z obrambo izčrpalo in šele potem po njih naneslo protiudar • za prednost prvega udara govori splošno razmerje sil, ki je bilo 2 -3 ugodnejše za Sovjetsko armado (Stalin) • poleg tega so Sovjeti imeli na fronti 8 -9 -močnejše strateške rezerve od Nemcev • vendar se je Stavka - na predlog Žukova in Vasiljevskega - odločila za čakanje in obrambno operacijo (5. -16. 7. 43. ), ki naj bi ji sledila napadna operacija (12. 7. -23. 8. 43. ) 31

Vzhodna fronta – julija 1943. leta • a nemški glavni udar nemški prodor do 10 -12 km – na severu ustavljen nemški prodor do 9. julija na jugu do 35 km – nato ustavljen 32

Shema skupinjenja sil pred začetkom bitke 5. julija 1943. leta • Kurska vzboklina Vasiljevski – koordinator Zahodna fronta - Sokolovski Centralna fronta – Rokosovski Voronješka fronta – Vatutin Stepska fronta - Konjev Kluge od 50 nemških divizij (14 oklepnih in 2 motorizirane) je 60% napadalo bočno v smeri Kurska Manstein 33

Nemške priprave in nova protitankovska orožja tank Panter – 44, 8 ton oklep 120 mm, top 75 mm – 250 km – 55 km/h težki lovec tankov Ferdinand – 65 ton – oklep 200 mm – top kalibra 88 mm L 71 – 150 km – 30 km/h Ju 87 G 1 – 2 topa kal. 37 mm – 390 km/h – oklepna kabina – pilot 6 Gdolet 500 km tank Tiger – 69, 8 ton – oklep 180 mm – top kalibra 88 mm L 71 110 km – 38 km/h 34

Nova protitankovska orožja jurišni strmoglavec Ju- 87 G s podvešenima podkrilnima kontejnerjema za dva topa kalibra 37 mm (37 x 263) 160 granat v minuti protitankovska granata z maso 295 g prebija zgornji oklep vseh sovjetskih tankov psihološki učinek sirene in hrupa motorja jurišnik Henschel Hs 129 masa 4/5, 5 ton 407 km/h – dolet 690 km top MK 101 kal. 30 mm (30 x 184 B) hitrost streljanja 230 -250 granat v minuti 35

Ju 87 – strmoglavec- “uničevalec tankov” in lovec Focke Wulf 190 pilot zdrži nekaj sekund preobremenitev 6 G Hans Rudel – 500 uničenih tankov “jerihonska trobenta” 390 km/h 4107 kg – oklepna kabina ubojna sredstva 1207 kg dolet 500 km – hitrost max – 660 km/h – višina: do 10, 5 km 2 topa kal. 30 mm – granata prebija 75 mm na 300 m hitrost streljanja 380 granat/min 36

Nova bojna vozila nemška tanketa brez posadke Borgward – masa: 2, 5 tone – oklep – 20 mm – avtonomija 120 km radijsko vodena se je uporabljala za hitro odpiranje prehodov v minskih poljih nemški tank Pzkw III in tanketa Borgward tank z maso 23 ton je bil še vedno najbolj množični nemški tank v Kurski bitki oklep: do 70 mm top: sprva kalibra 37 mm, potem 50 mm jurišni oklepnik Brumbar – masa 28 ton – havbica 37 150 mm

Sovjetske priprave za „strateški sprejem“ nemškega napada • utrjevanje obrambnih vozlov usposobljenih za protioklepno krožno obrambo • izdelava protitankovskih ovir – jarki • nastavljeno 503. 993 PTM in 439. 000 PPM • gostota 1500 -1700 min/ km obrambnega položaja • povečana globina obrambe na 5 -6 pasov • globina obrambe 250 -300 km • pehotne enote so dobile 6000 protitankovskih in SP topov kalibra 76, 2 mm • vkopavanje tankov v ognjene točke • priprave artilerije, ki je imela točne podatke o položajih nemških enot in je začela s proti-pripravo 02: 20 5. julija – nemški napad upočasnjen in podprt s šibkejšim ognjem 38

Osnovno in najbolj množično protitankovsko orožje pehote • protitankovski polk v sestavi pehotne divizije je imel 6 baterij s po 4 vlečne topove M 1942 ZIS-3 – izstrelek prebija oklepe vseh nemških tankov razen Tigra in Panterja masa topa 1, 85 tone – na bojnem položaju 1, 2 tone – posadka 7 vojakov kal. 76, 2 mm – dolžina cevi: 42, 6 kalibrov hitrost streljanja: 25 granat/min začetna hitrost prebojne granate (6, 5 kg) 700 m/s domet 13, 29 km prebojnost oklepa pri pravem udarnem kotu: na 100 m – 82 mm 39 na 500 m – 75 mm na 1000 m – 67 mm

Sovjetska nova orožja • ISU – 152 – 46 ton • oklep 90 mm – prebija Tigre in Panterje ISU – 152 – 46 ton oklep 90 mm – prebija Tigre in Panterje najbolj množičen sovjetski protitankovski samovozni top SU – 76 M ISU – 122 – 46 ton – oklep 90 mm tank Tiger, ki ga je uničil ISU - 122 40

Sovjetska nova orožja težki tank KV - 1 je bil uporabljen v omejenem številu - masa 45 ton avtonomija 335 km top kalibra 76 mm hitrost 35 km/h – do 1942. leta ga ni prebijal niti eden nemški tank inačica KV - 2 je samovozna havbica kal. 152 mm oklepljeni jurišnik – Il-2 - “leteči tank” 414 km/h - dolet 720 km dva topa kal. 23 mm granata z 980 m/s prebija zgornji oklep 41 vseh nemških tankov

Dinamika nemškega napada glavni udar pri Prohorovki – boj v srečanju 12. 7. 1943. leta 42

Največja tankovska bitka II. SV bitka pri Prohorovki (“bitka 1300 tankov” ? ) • 4. nemška oklepna armada • 2. SS oklepni korpus: 1. SS divizija Adolf Hitler • 3. oklepni korpus • 2. oklepna SS divizija Das Reich • 3. SS oklepna divizija Totenkopf • vsega: 70. 000 vojakov • 826 -951 tankov in SPG (od tega 70 Tigrov idr) • izgube: • 850 vojakov • 70 – 251 tankov, SVT (16%) • ko so Nemci prebili obrambo naletijo na protiudar rezerve, cilj niso dosegli, sledi nemški umik • • • • Voronješka fronta: 1. tankovska armada 69. armada Stepska fronta: 130. 000 vojakov 5. gardna tankovska armada 29. tankovski korpus 5. gardni meh. korpus 5. gardna armada vsega: 373 tankov in SPG izgube: 29. TK izgube: – 60% 5500 vojakov 18. TK – 80% 328 tankov, SVT 43 SA ni uspela obkoliti 2. in 3. oklepni korpus, Nemci niso uspeli zasesti Prohorovko

Novi pogledi zgodovinarjev Egor Ščekotihin – strana. ru/journal/23154051 • prelomnica ni bila pri Prohorovki („kolektivni mit“), kjer so resda izgube Rotmistrova bile največje • prelomnica je bila na severni smeri, na Soborovskem polju, kjer je napadal Rokossovski • vloga Hruščova (Kalinovka) pri oceni dogodkov, po 1968. letu • Prohorovka je bila napad na organizirano obrambo • Orlovska napadna operacija je bila š • prelomnica 44

Soborovsko polje 45

Operativno razmerje sil v etapi protiofenzive Sovjetske armade • 12. 7. operacija “Kutuzov” usmerjena na južno krilo AS Center • 3. 8. operacija “Polkovodec Rumyantsev” usmerjena na AS Jug • enotam Brjanske in Voronješke fronte se pridruži Stepska fronta • novo razmerje sil v začetku napada • SA - živa sila - N splošno razmerje sil • Frieser 1987000 625000 3, 1: 1 3, 76 vs 1 • Gantz 2500000 940000 2, 7: 1 2, 5 vs 1 • srednja vrednost 3 vs 1 46

Protifenziva Voronješke in Stepske fronte 5. 8. 43 16. 7. 43 Hitler prekine Citadelo (Sicilija) 23. 8. 43 osvobojen Harkov 47

Protiofenziva Brjanske in Zahodne fronte 12. 7. 43 – 23. 8. 1943. leta 48

Človeške in materialne izgube ? • Nemške sile: • • • napadna operacija Z: splošne izgube ž/s 54182 KIA, WIA tanki, SPG 323 art. 500 letala 159 obrambna operacija: ž/s 203. 000 - 500. 000 tanki, SPG 760 - 1612 art. ? letala 681 v SZ se je prvič kritično pisalo o izgubah šele 48 let po II. SV. Do takrat se je nemške izgube 3 -4 krat “napihovalo”, lastne pa podobno zmanjševalo • Sovjetske sile: • • • izgub obrambna operacija 177. 847 1614 -1956 ? 459 -1961 napadna operacija 863363 6064 5244 1626 • srednje razmerje • izgub : 4, 44 razmerje 1 vs 3, 28 1 vs 4, 99 1 vs 2, 88 1 vs 4, 25 1 vs 8, 9 1 vs 2, 38 1 vs SVE ? : obe strani v začetku imata 4 milijone vojakov – 69000 art. sistemov, 13000 oklepnikov, 12000 letal 49

Zakaj so razlike v izgubah ? • splošne izgube žive sile = padli v boju + ranjeni v boju + izginuli v boju + poškodovani + ujetniki + + ustreljeni ujetniki + begunci oz. dezerterji + bolniki + mraz, sončarica + prestopniki + kazensko ustreljeni + samomorilci ipd. • viri enot, san. službe, cerkve, Rdečega križa, lokalnih oblasti, obveščev. službe, mass-medijev – propaganda (zmanjševanje lastnih, večanje sovražnikovih izgub) • povratne/nepovratne izgube • materialne izgube: • zaplenjena orožja • uničena orožja z zadetki, od min in drugih orožij • poškodovana orožja z zadetki, z minami • dotrajala orožja (iztek življenjske dobe) • okvarjena orožja (mehanične, električne in druge okvare, požari) • sabotirana orožja • del orožij se po popravilu vrača popravljen v enote 50

Primeri izgub – izgube v ž/s vs izgube v tehniki • Zamulin: • 5. TA – od 609 oklepnikov, onesposobljeno 348 – od tega so 203 nepovratne izgube • 348/609 = 57% relativne izgube za 4 d – srednje 14%/d • nepovratne izgube: 203/348 = 58% • Voronješka fronta • tehnične izgube (oklepnikov) • relativne izgube: • 1254/2924 = 42% • 42%/4 d = 10, 5%/d • razmerje izgub v ž/s in tehniki: • 1 vs (2, 5 -3, 5) 51

Primerjava izgub Osi pri Kursku in v Afriki v 1943. letu ? • SVE: • Kursk - pri Kursku razbito 30 nemških elitnih divizij, od tega 7 oklepnih divizij • nemške splošne izgube so: • 500. 000 pripadnikov oboroženih sil • • • 1500 tankov 3700 letal (? 840) in 3000 art. sistemov • tudi danes še vedno potekajo spori med zgodovinarji o tem kdo je v 1943. letu več prispeval k ustvarjanju razmer za zmago nad silami Osi – Zahod z zmago v Afriki ali SZ z zmagami pri Stalingradu in Kursku • Afrika - www. en. wikipedia. org/wiki/North-African-Campaign: • izgube sil Osi maja 1943. leta: • 362. 341 Italijanov + 151. 954 Nemcev = 514. 295 • • • 2500 tankov 6200 art. sistemov 800 letal • Sklep: • primerjava izgub pri Kursku in v Afriki kaže na simetrijo izgub v obeh odločilnih bitkah 1943. leta 52

Razhajanja zgodovinarjev in izvedencev o vzrokih za (ne)uspeh Kurske bitke • Karl Heinz Frieser: • • odločali so sovjetska številčna premoč, deficit nemške pehote in rezerv prav tako Hitlerjevo kolebanje in prelaganje časa začetka, ki sta Rusom dala čas, da se pripravijo • David Glantz: • • na končni rezultat ni vplivala številčna premoč temveč veščina priprave in vodenja “globokih operacij” ter kombiniranja različnih operacij armadnih skupin prav tako množična raba artilerije, globoka protioklepna obramba, obveščevalna priprava in zavajanje sovražnika • Steven Zaloga: • • številčna premoč Sovjetske armade je samo mit, ki so ga ustvarili nemški generali kot alibi uspeh so prinesli globoki prodori tankovskih armad • Richard Overy: • • Sovjeti so se izenačili v zraku in so uspešno rešili kompleksni problem logistike tanki T-34 so bili v direktnem boju slabši od Tigrov in Panterjev, a so bili zanesljivejši, hitrejši, bolj okretni in so stremeli k bližnjem boju, kjer so imeli izglede za uspeh • Harry Hinsley: • odločilno so vplivale informacije Ultre, ki so dale čas Sovjetom, da se 53 pripravijo za strateški sprejem

Holistični pristop v vrednotenju bitke pri Kursku • bitka pri Kursku je sestavni del sistema strateških operacij Sovjetske armade s katerimi je z obrambo po globini zlomljena napadalna ost glavnih sil fašistične koalicije na njeni glavni smeri napada, nakar je sledil protiudar • bitka pri Kursku tvori organsko celoto prelomne strateške triade, s katero so izkoriščeni rezultati uvodne obrambne operacije pri Moskvi (1941/42) in njenega podaljška – obrambno-napadne operacije pri Stalingradu (1942/43) • zrušen je mit o “sezonskosti” sovjetskih uspehov (Rusi lahko zmagajo samo, če jim pomaga“general Zima” ? ) in o tem, da znajo zmagati samo s številčno premočjo • mit o oklepu kot conditio sine qua non victoriae” zamenjata mita o tem, da je “artilerija je bog vojne” in da je za zmago na kopnem in morju odločilna premoč v zraku • bitka pri Kursku in zlom v Afriki - sile Osi nepovratno izgube milijon vojakov, ki se dajo nadomestiti le z 54 mobilizacijo mladoletnikov in starejših letnikov

Vpliv bitke na razvoj novih orožij nova verzija T-34 s topom kalibra 85 mm (v rabo do 1958. leta – vsega je narejeno 84000 tankov) samovozna topova kalibra 85 mm (levo) in 122 mm (desno) zaplenjen T-34 v sestavi 23. nemške od, novi top kalibra 88 mm tanki T-34 so bili v rabi v 39 državah nemški ročni raketomet Panzerfaust 55

Tank Josif Stalin JS-3 sovjetski konstruktorji so na podlagi izkušenj v bojih s Tigri in Panterji konstruirali težki tank JS-3 s sferično kupolo iz litega jekla masa: 46 ton oklep: 230 mm kaliber topa: 122 mm 37 km/h 240 km 13 KM/t 56

Stranski učinek - Nemčija poskuša nadomestiti človeške izgube na frontah z mobilizacijo in novačenjem tujcev v 1943. letu (finis ideologiae - opuščanje rasne in strankarske selekcije - vpliv Himmlerja na Hitlerja) • Russkaja osvoditel’naja armija - ROA – general Vlasov preimenovanje v “Oborožene sile Komiteja za osvoboditev narodov v Rusiji” • XV. SS kozaški konjeniški korpus – gen. Panwitz (1. , 2. in 7. d) • 600. divizija oklepne pehote • 650. divizija oklepne pehote • I. in II. eskadrilja • brigada Kaminski • Ukrajinskaja osvoditel’naja armija – 80. 000 pripadnikov • general Pavlenko • • • • Waffen SS divizije Hitlerjeva tuja vojska: do konca 1943. leta – formirano 16 divizij 5. Wiking 7. Prinz Eugen – NDH in Banat 11. Nordland – Danska in Norveška 369. hrvaška “vražja divizija” 373. hrvaška peh. divizija 392. hrvaška peh. divizija 13. gorska “Handžar” SS divizija – Muslimani 14. divizija Galicija - Rusini 15. in 19. divizija v Latviji (1. ) 20. estonska 21. SS peh. divizija Skenderbeg Albanci 23. peh. hrvaška SS divizija“Kama” nato je do konca vojne bilo vsega 38 divizij 57

(Ne)posredni rezultat nemškega poraza pri Kursku • z likvidiranjem orelske in belgorodske izbokline je ustvarjena odskočna deska za prodore SA po primorski smeri na Balkan in po severno-ukrajinski smeri v Centralno Evropo (Minsk-Kijev) • Sovjetska armada je na celotni Vzhodni fronti prevzela strateško pobudo in jo je nato obdržala vse do konca vojne • vodstva vseh satelitskih držav so se pod vtisom te zmage in zavezniškega izkrcanja na Siciliji začela kolebati; s tem so bile ustvarjene razmere za začetek razpadanja fašistične koalicije in za začetek prestopanja nekaterih njenih članic (Italija, Romunija, Bolgarija, Finska) na nasprotno stran oz. za njihov izstop iz vojne • v celotni Evropi so se v zaledju fašistične koalicije aktivirala odporniška gibanja • OKW in Hitler začneta iskati rešitev v separatnem miru na katerega želita prisiliti UK s terorističnim “tajnim orožjem” 58 (V-1 in V-2) namesto oboroženega boja

Posledice Kurske bitke • nemška napadna operacija ni uspela doseči presenečenje in zastavljene cilje – sovjetski generali uveljavijo doktrino kombinirane obrambno - napadne “globoke operacije” (Triandafilov, Svečin, idr) • nemških “čudežnih” orožij je bilo premalo, da bi dosegla želeni cilj • Nemci so se bili prisiljeni prekiniti napadno operacijo (sic Sicilija), umakniti se proti zahodu in preiti na manevrsko zadržujočo obrambo • povečana so trenja med Hitlerjem in generali - nastal je razcep znotraj nemške generalitete zaradi nezaupanja in medsebojnih obtožbi v zvezi z načinom vojskovanja in vodenja vojne • nemški sateliti in streznjeni nemški opozicijski generali spoznajo, da bo vojna (ki se vodi na več frontah) izgubljena – opozicijski generali se prizadevajo odstraniti Hitlerja, da bi sklenili separatni mir – “zarodek atentata” (zarota – Stauffenberg – vloga von Klugea – 1944. leta) • sovjetske sile so - po načrtih Žukova in Vasilevskega - z izvedbo kombiniranih operacij 4 armadnih skupin (doktrina - sic!), četudi z večjimi izgubami od Nemcev, uspele doseči cilj – sovjetska armada je po Kursku prevzela pobudo in jo obdržala vse do konca vojne • o končnem rezultatu bitke in nadaljevanju vojne so odločale strateške rezerve in proizvodne zmogljivosti, ki jih bombardirani Nemci 59 razvlečeni na številnih frontah in v bojih proti odporniškim gibanjem niso več imeli