AVTORITETA UITELJEV S O in S L Cilji

AVTORITETA UČITELJEV S. O. in S. L.

Cilji : • Kaj je sploh avtoriteta? • Ali ima vsak učitelj/vzgojitelj/starš avtoriteto? • Kakšni so modeli avtoritete in kako so učinkoviti? Kaj vpliva na avtoriteto? • Ali stili avtoritete popuščajo- šola pred krizo avtoritete?

Vloga učiteljev v pedagoškem procesu • V šolo je treba vnesti dokaz življenja, razbiti njeno pusto, hladno, odbijajočo atmosfero, ter jo napraviti za kraj ustvarjalnega dela, tako učiteljev kakor učencev; • odnos učitelja – učenca ( spremenjena vloga učitelja in učenca ); • Učenec naj bo v vzgojno-izobraževalnem procesu subjekt

Avtonomija učiteljev • = svobodna in samostojna izbira didaktičnega koncepta učenja in poučevanja, izbira metod in tehnik ter oblik dela. • odgovornost in strokovna kompetentnost • Avtonomen in strokovno odgovoren učitelj bo s svojim delom skrbel za kakovost pouka, hkrati pa dvignil strokovni ugled.

• Učitelj kot strokovnjak • Različne šolske situacije, okoliščine, osebnostne lastnosti in sposobnosti učitelja in učencev zahteva originalno ravnanje in ukrepov ter iskanje izhodov. • . Strokovni-pedagoški vidik pri šolskem delu, usmerja učitelja da na svoj način interpretira svobodo oz. avtonomijo učitelja, njegove pravice in dolžnosti, pristojnosti in odgovornosti.

UČITELJ-uslužbenec, strokovnjak oseba in osebnost • Učitelj kot uslužbenec : -Predpisane naloge so namreč kot standardi, ki se jih morajo držati vse šole in učitelji, saj so pomemben element sistema, kateri bi se zrušil. - Močno je izražena učiteljeva odgovornost do nadrejenih, šolsko-upravnih oblasti, ki ga kontrolirajo in od katerih je pravzaprav odvisen njegov šolski obstoj. (ravnatelj)

• Učitelj kot oseba in osebnost: • Ali se mora učitelj žrtvovati v celoti? Ali mora organizacija šolskega dela prezreti učitelja kot osebo in osebnost? Ali ima učitelj dolžnost in pravico, da » živi « samo za učenca? • Šola bi morala učitelju predstavljati tudi tisto življenjsko področje dela, kjer bo skušal uveljaviti neke svoje osebne strokovne zamisli, ambicije in cilje.

VZGOJNI STILI: • • Represivni stil Permisivni stil Laissez faire stil Demokratičen stil

Represivni stil: Poudarja negativna vzgojna sredstva ( prepovedi, omejitve, nadzorovanje, utesnjevanje ), vzgoja je zasičena s predsodki, odpori, negativnimi čustvi; Permisivni stil: Prevladujejo pozitivni vzgojni vplivi (ljubezen, skrb za razvoj, upoštevanje otrokovih potreb). Rezultat je srečen, samostojen, ustvarjalen posameznik.

Laissez faire: Francoski izraz, ki pomeni » pusti, da gredo stvari po svoje «. Učitelj se odreče odgovornosti, učenci delajo, kar hočejo. Demokratičen vzgojni stil pomeni demokratičen oz. partnerski odnos obeh, kjer učitelj vodi vzgojno izobraževalni proces in vzpodbuja učence, da se vključujejo po svojih interesih, znanju in sposobnostih in skupaj prihajajo k cilju.

MODELI avtoritete • • Apostolska avtoriteta Kantova simbolna avtoriteta uma Prikrita avtoriteta ( Rousseaujeva skrita avtoriteta vzgoje ) Samoomejitvena avtoriteta

Apostolska avtoriteta • Osnovna značilnost svetopisemskega modela avtoritete je, da izbrani posamezniki ( apostoli ) dobijo od Boga poseben položaj in poslanstvo, da širijo pravoverni nauk, s tem pa tudi posebno avtoriteto. • Cilj je bil vzgojiti otroka, ki bo brez besed izvršil ukaz. Pri tem so dovoljena vsa sredstva, tudi kaznovanje in ustrahovanje, saj se otrok rodi z izvirnim grehom, katerega je potrebno odstraniti.

• Zagotavljanje učiteljevega apostolskega položaja je bilo predvsem odvisno družinske vzgoje. • Komunikacija med učiteljem in učenci je predvsem enosmerna. • Namen apostolske avtoritete je vzgojiti posameznika k poslušnosti, ponižnosti in podrejenosti,

KANTOVA SIMBOLNA AVTORITETA UMA: • » Dve iznajdbi ljudi pač res lahko imamo za najtežji: iznajdbo umetnosti vladanja in iznajdbo umetnosti vzgoje «. (Kant, 1988) • Po Kantovem pojmovanju je vzgoja umetnost in v središče postavlja človekov razum. • Kant pod vzgojo razume: oskrba, oblikovanje (discipliniranje) in poučevanje

• Vzgoja vzame človeku divjost in prilagodi otroka zahtevam, ki veljajo v družbi. • Če otrok ne upošteva navodil, mora biti kaznovan. • Pri vzgoji ne smemo popuščati. • Kant daje javni vzgoji prednost pred domačo

PRIKRITA AVTORITETA: Rousseaujeva skrita avtoriteta vzgoje Na otrokov razvoj vplivajo trije dejavniki: • prirojena narava; • življenjsko okolje (stvari); • vzgoja (ljudje);

SAMOOMEJITVENA AVTORITETA: “Vzgoja svobodne osebnosti” • Koncept : oblika podrejanja, ki pomaga k postopnemu osamosvajanju in s tem tudi k ukinitvi avtoritarnega vodenja. • Angleška teoretika P. H. Hirst in R. S. Peters, pravita, da mora dober učitelj vzgajati tako, da bo njegova avtoriteta nekoč odveč. • Načela avtoritete

VRSTE (oblike) AVTORITET: - racionalna iracionalna javna anonimna pozicijska karizmatična • zunanja • notranja

PEDAGOŠKI EROS • Gogala: » . . . tiste gonilne sile, tistega nemirnega ognja v pedagogovi duši, zaradi katerega pedagog ne more ostati brez pedagoškega dela. « • DUHOVNA LJUBEZEN-vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju. • Pojmoval se je kot medij za doseganje avtoritete (ko direktno kaznovanje ne pomaga več, se otroku vzame ljubezen), je pa tudi osnovno vzgojno sredstvo.

Evalvacija učiteljevega dela • » Evalvacija je sistematično zbiranje in ocena podatkov, ki zagotavljajo koristno povratno in formacijo o predmetu poučevanja (naprimer o korkulu, osebah dejavnostih, uslugah. . . ) Z evalvacijo identificiramo in ocenimo učinke in učinkovitost programa « (Trochin, 2002) • » ovrednotenje « (Štrajen, 2000, stran 6 ) • = torej sistematično zbiranje informacij o vseh sestavinah programa, vseh stopnjah procesa spreminjanja in ugotavljanja, ali so cilji doseženi.

UČITELJEV PROFESIONALNI RAZVOJ in njegovo NAPREDOVANJE • Profesionalno rast učitelja moramo videti kot vseživljenjski proces, ki vključuje nenehno učenje in profesionalni razvoj skozi poklicno pot ( Kalin, 2003, str. 127 ). • Z novim znanjem in pedagoškimi izkušnjami pedagoški delavci spreminjajo, (pre)oblikujejo svoj odnos do učencev, strokovnega dela, ki ga opravljajo, spreminjajo pristope k delu z učenci, prehajajo skozi različna poklicna obdobja.

Napredovanje: -vzgojitelji predšolskih otrok hitreje napredujejo od učiteljev. -dobijo lahko različne nazive (vzgojitelji); svetovalka, mentorica, svetnica.

Viri: • • • • • Cenčič, M. ( 2005 ). Nadaljnje izobraževanja in uspešnost pedagoških delavcev. V: Sodobna pedagogika, št. 5, str. 100 Devjak, T. ( 2007 ). Vloga nadaljnjega izobraževanja. V. Sodobna pedagogika, št. 2, str. 180 Javornik, M. , Šebart, K. M. ( 1991 ). O vlogi učitelja v pedagoškem procesu. Sodobna pedagogika, št. 1 -2, str. 27 -36 Kroflič, R. ( 1997 ). Avtoriteta v vzgoji. Ljubljana: Znanstveno publicistično središče, str. 131132, 259 -317 Kroflič, R. ( 1997 ). Med poslušnostjo in odgovornostjo. Ljubljana: Vija Kroflič, R. ( 2000 ). Avtoriteta in pedagoški eros. V: Sodobna pedagogika, št. 5, str. 56 Kroflič, R. ( 2000). Naravne meje vzgoje v javni šoli. Sodobna pedagogika, št. 1 Kroflič, R. ( 2002 ). Izbrani pedagoški spisi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo Novak, M. ( 2005 ). Vloga učitelja v devetletni OŠ. Nova Gorica: Melior Resman, M. ( 1990 ). Učitelj – uslužbenec, strokovnjak, oseba, osebnost. V: Ućitelj, vzgojitelj – družbena in strokovna perspektiva. Zbornik posveta. Ljubljana: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije INTERNET: ▪ Robi Kroflič: Avtoriteta in pedagoški eros http: //www. google. si/search? hl=sl&q=pedago%C 5%A 1 ki+eros&btn. G=Iskanje+Google&meta= (28. 10. 2007) ▪ Mirjana Pintar: Šola pred krizo avtoritet http: //www. otrokdruzina. com/stare_%20 stevilke/2004/januar/naslovna_tema_4. htm (28. 10. 2007) ▪ Klemen Jakše: AVTORITETA ŠPORTNEGA PEDAGOGA http: //www. najdi. si/search. jsp? q=avtoriteta+u%C 4%8 Ditelj&o=0 (28. 10. 2007) ▪ Zapiski: Teorija vzgoje; šudijsko leto 2002/03, izredni študij http: //www 2. arnes. si/~akralj 1/studij/gradivo/teorija_vzg/zapiski. html (28. 10. 2007) ▪ Avtoriteta http: //www. studenti. pef. upr. si/~matejs/MARA 01_Domace_Naloge/2. %20 letnik/Teorija%20 vzgo je/Seminarske/PETER%20&%20 LUKA/AVTORITETA. doc (28. 10. 2007)