Astronomsko drutvo Vega Vir http www nasa govtopicsu

Astronomsko društvo Vega Vir: http: //www. nasa. gov/topics/u niverse/features/wmap_five. html Osnove astronomskih opazovanj – pot do najlepših objektov predstavitev za uporabnike teleskopov Gregor Vertačnik Ljubljana, december 2009

Kazalo · · · · Kje opazovati nočno nebo? Večzvezdje Mizar-Alkor Dvozvezdje Albireo Razsuta kopica Gostosevci Kroglasta kopica M 13 Orionova meglica Andromedina galaksija

Kje opazovati nočno nebo šibke zvezdne objekte, še posebej tiste z zelo nizko površinsko svetlostjo (galaksije, meglice) lahko dobro opazujemo le iz krajev s temnim nočnim nebom · svetlobno onesnaženje je vsako onesnaženje nočnega neba z umetno svetlobo · največ svetlobnega onesnaženja je v urbanih območjih razvitih držav (ZDA, Nemčija, Velika Britanija …) · najmanj svetlobnega onesnaženja je v zelo redko naseljenih območjih (gore, puščave, Arktika, Antarktika) ·

Evropa, severna Afrika in Bližnji vzhod ponoči. Vir: http: //sl. wikipedia. org/wiki/Svetlobno_onesna%C 5%BEenje

svetlost neba lahko ocenimo s prostim očesom prek mejne magnitude zvezd ali Bortlove lestvice vidnosti nebesnih objektov · na najbolj temnem nebu (1. razred v Bortlovi lestvici) je mejni sij še vidnih zvezd med 7, 6 m in 8, 0 m: · § M 33 je vidna s neposrednim gledanjem § vidni zodiakalna svetloba in odsvit (“gegenschein”) § Rimska cesta v predelu Škorpijona in Strelca meče sence za objekti § nad obzorjem je viden zelenkast nočni sij neba, ki nastane visoko v atmosferi

· · · pri opazovanju površinsko svetlih objektov (planetov in Lune) je bistvenega pomena razločljivost (“seeing”) omejena vidljivost je posledica loma svetlobe v atmosferi na prehodih iz hladnega v topli kos zraka in obratno (turbulenca!) ob slabi vidljivosti je slika objektov razmazana, podrobnosti so zabrisane v naših krajih je vidljivost zelo redko odlična, zato je treba običajno čakati (več minut) za trenutek z mirno sliko (potrpežljivost se pogosto izplača!) na splošno je vidljivost boljša ob morju ter visoko v gorah Simulacija izgleda Saturna pri pogledu skozi 30 -cm teleskop pri odlični (levo) in slabi vidljivosti (desno). Vir: http: //astronomy. concreteairship. com/martin-lewicki/saturnseeing. htm

Večzvezdje Mizar-Alkor najbolj znano večzvezdje na nebu · s prostim očesom par zvezd (2, 2 m / 4, 0 m) na sredi oj Velikega voza (razdalja 12’) · teleskop razkrije dvozvezdje Mizar (14’’) (2, 3 m / 4, 0 m) · iz naših krajev vidno vse leto · Mizar-Alkor. Vir: http: //upload. wikimedia. org/wikipedia/ commons/thumb/e/e 5/Mizar_Alcor. pn g/586 px-Mizar_Alcor. png

° Veliki voz. Vir: http: //sl. wikipedia. org/wiki/Veliki_medved_%28 ozvezdje%29

Dvozvezdje Albireo · · · v poletnem ozvezdju Labod za mnoge najlepši par zvezd na nebu (morda 3, 1 m, rumena 5, 1 m) navidezni razmik 35’’ oddaljenost 380 sv. let, razmik 4000 a. e. vidno vse leto, najslabše pozimi in spomladi

Poletni trikotnik in Albireo. Vir: http: //my. execpc. com/60/B 3/culp/astronomy/Fall/Milky. Way. html

Razsuta kopica Gostosevci · · · tudi Plejade/Subaru najsvetlejša razsuta kopica na nebu v ozvezdju Bika množica mladih modrikastih zvezd 440 svetlobnih let od nas najlepše vidno jeseni in pozimi Gostosevci. Vir: http: //hubblesite. org/newscenter/archive/rel eases/2004/20/image/a/, avtor: NASA, ESA, AURA/Caltech, Palomar Observatory

Pot do Plejad (M 45) in meglice Rakovice (M 1). Vir podlage: http: //www. utahskies. org/deepsky/constellations/maps/taurus. jpg

Kroglasta kopica M 13 · · · najsvetlejša kroglasta kopica severnega neba gruča več stotisoč zvezd “na meji” vidnosti s prostim očesom, m = 5, 8 premer 145 sv. let, oddaljenost 25. 000 sv. let teleskop pokaže svetlo megličasto jedro in posamezne zvezdice na robu v ozvezdju Herkula, najlepše vidna od pomladi do jeseni Kroglasta kopica M 13. Avtorske pravice: N. A. Sharp, REU program/NOAO/AURA/NSF , vir: http: //www. noao. edu/image_gallery/ht ml/im 0551. html

Pot do planetarne meglice M 57 in kroglaste kopice M 13. Vir podlage: http: //z. about. com/d/space/1/7/j/K/hercules. gif

Orionova meglica · · · najlepša in najsvetlejša meglica (3, 0 m) na našem nebu porodnišnica zvezd oddaljenost 1300 sv. let, premer 24 sv. Let šestzvezdje Trapez v slabših pogojih viden le osrednji del meglice, skrajni zunanji deli le na fotografijah najlepša vidna pozimi Orionova meglica. Foto: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Matija Kastelic, Jure Varlec

Pot do Orionove meglice (M 42). Vir podlage: http: //www. astronomy. net/constellations/orion. html

Andromedina galaksija · · · Nam najbližja spiralna galaksija, oddaljena 2, 5 milijona sv. Let Vidna s prostim očesom kot oblaček (m = 3, 4) Vsebuje bilijon zvezd Vidna od strani, podrobnosti vidne v večjih teleskopih Satelitski galaksiji M 32 in M 110 Vidna vse leto, najslabše spomladi Andromedina galaksija s spremeljevalkama. Avtor: John Lanoue, vir: http: //en. wikipedia. org/wiki/Andromeda_Galaxy

Lega Andromedine galaksije. Vir: http: //en. wikipedia. org/wiki/Andromeda_Galaxy

Viri in literatura · · · · http: //en. wikipedia. org/wiki/Mizar_%28 star%29 http: //www. astropix. com/HTML/C_SPRING/BIGDIP. HTM http: //en. wikipedia. org/wiki/Pleiades_%28 star_clus ter%29 http: //en. wikipedia. org/wiki/Messier_13 http: //en. wikipedia. org/wiki/Orion_Nebula http: //en. wikipedia. org/wiki/Albireo http: //en. wikipedia. org/wiki/Andromeda_Galaxy http: //my. execpc. com/60/B 3/culp/astronomy/Fall/ Milky. Way. html