Astronomsko drutvo Vega Osnove astronomskih opazovanj predstavitev za

Astronomsko društvo Vega Osnove astronomskih opazovanj predstavitev za Univerzo za tretje življenjsko obdobje Gregor Vertačnik Vodice, november 2006

Kazalo ► Kje opazovati nočno nebo? ► Orientacija na nebu ► Iskanje objektov s prostim očesom ► Iskanje objektov z daljnogledom in teleskopom ► Metode opazovanja ► Kako poiskati nekatere najbolj znane objekte? ► Viri in literatura

Kje opazovati nočno nebo? ► ► ► šibke zvezdne objekte, še posebej tiste z zelo nizko površinsko svetlostjo lahko dobro opazujemo le iz krajev s temnim nočnim nebom svetlobno onesnaženje je vsako onesnaženje nočnega neba z umetno svetlobo največ svetlobnega onesnaženja je v urbanih območjih razvitih držav (ZDA, Nemčija, Velika Britanija …) najmanj svetlobnega onesnaženja je v zelo redko naseljenih območjih (gore, puščave, Arktika, Antarktika) svetlost neba inštrumentalno merimo s površinsko svetlostjo kvadratne ločne sekunde: § § § zelo temno nebo: 22. magnituda (v Sloveniji samo ob izjemnih pogojih in na določenih lokacijah!) nebo s polno Luno: ~18. magnituda močno razsvetljeno mestno nebo: ~17. magnituda (100 x svetlejše od naravnega ozadja) svetlost neba lahko ocenimo s prostim očesom prek mejne magnitude zvezd ali Bortlove lestvice vidnosti nebesnih objektov ► na najbolj temnem nebu (1. razred v Bortlovi lestvici) je mejni sij še vidnih zvezd med 7, 6 m in 8, 0 m: ► § § M 33 je vidna s neposrednim gledanjem vidni zodiakalna svetloba in odsvit (“gegenschein”) Rimska cesta v predelu Škorpijona in Strelca meče sence za objekti nad obzorjem je viden zelenkast nočni sij neba, ki nastane visoko v atmosferi

Evropa, severna Afrika in Bližnji vzhod ponoči. Slika je vzeta s strani http: //sl. wikipedia. org/wiki/Svetlobno_onesna%C 5%BEenje

► ► ► pri opazovanju površinsko svetlih objektov (planetov in Lune) je bistvenega pomena vidljivost (“seeing”) omejena vidljivost je posledica loma svetlobe v atmosferi na prehodih iz hladnega v topli kos zraka in obratno (turbulenca!) ob slabi vidljivosti je slika objektov razmazana, podrobnosti so zabrisane v naših krajih je vidljivost zelo redko odlična, zato je treba običajno čakati (več minut) za trenutek z mirno sliko (potrpežljivost se pogosto izplača!) na splošno je vidljivost boljša ob morju ter visoko v gorah Simulacija izgleda Saturna pri pogledu skozi 30 -cm teleskop pri odlični (levo) in slabi vidljivosti (desno). Slika je vzeta s strani: http: //astronomy. concreteairship. com/martin-lewicki/saturnseeing. htm

Orientacija na nebu ► ► ► ekvatorialni koordinatni sistem: lego objekta na nebu glede na Sonce ob pomladanskem enakonočju (točka gama) opišemo z rektascenzijo (ustreza zemljepisni dolžini) in deklinacijo (ustreza zemljepisni širini) rektascenzijo običajno merimo kot čas od pomladišča (0: 00 -24: 00), deklinacija pa je kot glede na nebesni ekvator (južni nebesni pol: 90°, severni nebesni pol: +90°) horizontalni koordinatni sistem: lego objekta glede na matematični horizont opišemo z azimutom in višinskim kotom (elevacijo) azimut je kot glede na sever (vzhod je 90°, jug 180° in zahod 270°), višinski kot je kotna višina objekta nad matematičnim obzorjem (med -90° in +90°) lega nebesnega objekta glede na obzorje je odvisna od ekvatorialnih koordinat (rektascenzija, deklinacija), kraja opazovanja in časa Ekvatorialni koordinatni sistem. Slika je vzeta s strani: http: //www 2. arnes. si/~gljsentvid 10/zveka 98. html

Primerjava koordinatnih sistemov v zmernih geografskih širinah v smeri proti severu. Slika je vzeta s strani: http: //lyra. colorado. edu/sbo/astroinfo/coords/coordinates. html Primerjava koordinatnih sistemov v zmernih geografskih širinah v smeri proti vzhodu. Slika je vzeta s strani: http: //lyra. colorado. edu/sbo/astroinfo/coords/coordinates. html

Vrtlijva zvezdna karta, s katero si določamo vidnost ozvezdij in nebesnih objektov ob določenem času. Slika je vzeta s strani: http: //www. kvarkadabra. net/index. html? /vesolje/animacije/karta. htm

Iskanje objektov s prostimi očmi ► ► ► prvi korak pri iskanju nebesnega objekta je določitev njegove vidnosti (ali je objekt nad ali pod obzorjem) z vrtljivo zvezdno karto drugi korak je groba določitev azimuta in višinskega kota pri neizrazitih objektih (npr. M 31, Orionova meglica) poiščemo ozvezdje, v katerem se objekt nahaja zvezdno karto zavrtimo tako, da se sklada z orientacijo na nebu objekt poiščemo s pomočjo vzorca svetlejših zvezd v okolici objekta Primer iskanje objekta (M 31) s pomočjo ozvezdij. Slika je vzeta s strani: http: //www 2. arnes. si/~gljsentvid 10/se_aob. html

► ločno razdaljo na nebu lahko ocenimo z dlanjo in prsti na iztegnjeni roki Navidezna velikost dlani in prstov pri iztegnjeni roki. Slika je vzeta s strani http: //lyra. colorado. edu/sbo/astroinfo/coords/coordinates. html

Iskanje objektov z daljnogledom in teleskopom slika v zornem polju teleskopa je zrcalna pri refraktorjih (leva in desna zamenjani) in prezrcaljena čez točko pri reflektorjih (zamenjani leva in desna ter zgoraj in spodaj) ► pri pogledu skozi teleskop ali daljnogled nikoli ne zajamemo niti majhnega ozvezdja -> orientacija je možna le z zvezdno karto ► premer zornega polja (α) je odvisen od navideznega zornega polja okularja (β) in povečave (P), približna formula je takšna: ► α=β/P do želenega objekta lahko pridemo s pomočjo namišljenih likov med zvezdami (pri tem moramo najprej ugotoviti orientacijo polja, da se sklada z zvezdno karto) ► pri teleskopih z ekvatorialno nastavitvijo lahko objekte iščemo tudi s pomočjo ekvatorialnih koordinat (ena od osi teleskopa se premika po rektascenziji, druga po deklinaciji) ►

Metode opazovanja ► ► ► ► ► oko zaznava svetlobo s čepki in palčkami na mrežnici čepki so fotoreceptorji za dnevno gledanje, palčke za nočno gledanje čepki so treh vrst (za rdečo, zeleno in modro svetlobo), palčke pa so vse enake največ čepkov je v centru vida (fovea), okoli 140 tisoč na kvadratni mm največja gostota palčk je okoli 20° stran od centra vida, in sicer 160 tisoč na kvadratni mm območje največje občutljivosti očesa za šibko svetlobo pa ni v območju največje gostote palčk ampak med 8° in 16° stran od centra vida, odvisno od človeka do človeka pri opazovanju šibkih objektov ločimo neposredno in posredno gledanje pomeni, da usmerimo center pogleda stran od objekta in opazujemo objekt z najbolj občutljivim delom mrežnice; oko obrnemo stran od nosu ali pa pogledamo navzgor metoda posrednega gledanja je še posebej učinkovita pri objektih z nizko površinsko svetlostjo (galaksije, meglice) na zelo temnem nebu

Iskanje nekaterih znanih objektov Pot do Plejad (M 45) in meglice Rakovice (M 1). Podlaga za sliko je vzeta s strani http: //www. utahskies. org/deepsky/constellations/maps/taurus. jpg

Pot do Orionove meglice (M 42). Podlaga za sliko je vzeta s strani http: //www. astronomy. net/constellations/orion. html

Pot do planetarne meglice M 57 in kroglaste kopice M 13. Podlaga za sliko je vzeta s strani http: //z. about. com/d/space/1/7/j/K/hercules. gif

Pot do razsute kopice Ha-Hi Perzeja. Podlaga za sliko je vzeta s strani http: //www. utahskies. org/deepsky/constellations/perseus. Main. html

Viri in literatura ► ► http: //www 2. arnes. si/~gljsentvid 10/se_aob. html http: //sl. wikipedia. org/wiki/Svetlobno_onesna%C 5%BEenje http: //en. wikipedia. org/wiki/Light_pollution http: //www. novac. com/lp/def. php http: //www. temnonebo. org/ http: //en. wikipedia. org/wiki/Astronomical_seeing http: //astronomy. concreteairship. com/martin-lewicki/saturnseeing. htm http: //en. wikipedia. org/wiki/Celestial_coordinate_system http: //www 2. arnes. si/~gljsentvid 10/zveka 98. html http: //lyra. colorado. edu/sbo/astroinfo/coords/coordinates. html http: //www. kvarkadabra. net/index. html? /vesolje/animacije/karta. htm Nemanič, V. , 1993. Človeško oko. Astronomska revija Spika, letnik 1, št. 1, str. 1 -52 ► http: //vegas. astronomynv. org/Tutorials/avertedvision. htm ► ► ► ► ►