ANTINA GRIJA Operacijo delno financira Evropska unija iz

ANTIČNA GRČIJA Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007 -2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

LEGA IN POLOŽAJ

IZVOR IMENA • Heleni / Helada. • Graeci / Greacija. • Grki / Grčija.

BRONASTE CIVILIZACIJE

• Naselitev že v kameni dobi. • V 3. tis. pr. Kr. nastanejo prve visoke kulture v Grčiji. Te so: – kikladska, – kretska, – mikenska, – trojanska.

• Razslojena družba. • Glavna gospodarska panoga – trgovina. • Visok kulturni in družbeni razvoj. → Razvoj pisave.

KRETSKA KULTURA • Največji razcvet v 16. in 15. stol. pr. Kr. • Razvilo se je več mestnih držav, nad katere se je povzpelo mesto Knosos. • Vladajo močne družine, ki imajo sedež v mestnih palačah.

• Propade leta 1450 pr. Kr. zaradi vdora Ahajcev in izbruha vulkana na otoku Thera okoli leta 1400 pr. Kr.

TROJANSKA CIVILIZACIJA • Severovzhodni del Male Azije. • Na višku moči v 2. tisočletju pr. Kr. • Strateška lega.

• Izjemno bogata – plen za osvajalce. • Združena ahajska plemena so leta 1184 pr. Kr. napadla in zavzela mesto.

MIKENSKA CIVILIZACIJA • Ahajci. • Peloponez. • Veliko neodvisnih državic. • Po gospodarski moči in velikosti najpomembnejša mikenska država.

1450 pr. Kr. • Vrhunec doseže po letu osvoji Kreto in prevzame kretsko trgovino. • V 12. stol. pr. Kr. – uničitev Troje. • Propade okoli 1150 pr. Kr. z vdorom Dorcev.

TEMNO OBDOBJE (12. – 8. STOL. PR. KR. )

• Selitev Dorcev. • Po koncu preseljevanj je bila Grčija poseljena v treh pasovih: – sever – Eolci, – srednji del – Jonci, – jug – Dorci. • Iliada in Odiseja.

GRŠKA POLIS

• Ni enotne države. • Polis je mestna državica v antični Grčiji. • Vsaka polis je bila zaključena politična, upravna, gospodarska in tudi zemljepisna enota. • 8. stol. pr. Kr. – Mala Azija.

• • • Mestni in podeželski del. Vzpetina – akropola. Mestni trg – agora. 5. 000 – 10. 000 prebivalcev. (Atene) Do 100 km 2. (Sparta)

• Različne oblike politične ureditve: – kraljevina, – aristokratska vladavina, – oligarhija, – tiranija, – demokracija.

ATENE • 7. stol. pr. Kr. • Politična ureditev: kraljevina, → aristokratska republika, → demokracija. • Razvoj demokracije: Drakon, Solon, Pezistrat, Klisten.

SPARTA • 900 pr. Kr. • Kraljevina. • Izredno vojaško usmerjena polis (hopliti → falanga). • Peloponeška zveza. • Izredno močna družbena razslojenost (spartiati, perioiki in heloti). • Posebnosti: – izjemno stroga vzgoja otrok, – lakonski odgovor.

VELIKA GRŠKA KOLONIZACIJA 750 – 550 pr. Kr.

• Vzroki: – prenaseljenost, – lakota, – politična nasprotja znotraj polis, – trgovina, – pustolovstvo.

• Smeri: – zahodno Sredozemlje, – severo-vzhodno Sredozemlje, – južno Sredozemlje. • Posledice: – okrepljena trgovina, – širjenje grške kulture, – stik z drugimi kulturami.

VSEHELENSKA IDEJA

VSEHELENSKA IDEJA • Kljub razdrobljenosti je začela med Grki nastajati zavest o pripadnosti enotnemu grškemu svetu. • Zasluge za krepitev narodne zavesti so imeli: – – – – – olimpijske igre, preročišče v Delfih, Homerjeva epa, kolonizacija, bogovi, skupna pisava, skupni jezik, skupna zgodovina, kultura.

RELIGIJA • Politeizem. • Gora Olimp. • Bogovi imajo človeške lastnosti, vendar so nesmrtni (ambrozija in nektar). • Zevs. • Religijo je vseskozi spremljala mitologija. Z grškim mitom se začne evropska kulturna zgodovina.

OLIMPIJSKE IGRE • 776 pr. Kr. • Vsaka 4 leta. • Herakles. • Posvečena Zevsu. • Olimpijski mir.

DELFI • Središče sveta. • Pitija. • Dvoumne prerokbe – pitijski odgovori. • Izjemen vpliv na grški svet: – – uravnavanje odnosov med polis, svetovanje državne ureditve, vodenje kolonizacije, svetovanje v vojnah.

GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE (500 – 479 pr. Kr. )

• • Jonski upor – konec 6. stol. pr. Kr. Bitka na Maratonskem polju (kurir Fedipija). Zmaga Grkov. Razlogi za zmago: – domač teren, – boljša vojaška taktika, – boljša oborožitev, – bolje organizirana mornarica, – patriotizem.

ZLATA DOBA ATEN (5. stol. pr. Kr. )

• Atiško-delska zveza. (Delos) PERIKLEJ • Najvišja stopnja demokracije. • Zloraba finančnih sredstev Atiško-delske zveze. → Zlata doba.

• Gradbeništvo: - zgradijo atensko obzidje, - dograjena je Akropola (novi tempelj – Partenon, svetišče Erehtejon (Kariatide), svetišče Nike, Hefajstovo svetišče, stopnišče s Propilejami. )

• Znanost in umetnost: - dramatika (Ajshil, Sofokles, Evripid), - zgodovinopisje (Herodot) - filozofija (Protagora), - kiparstvo (Fidija), - arhitektura (Hipodamos). → Atene so bile kulturna prestolnica sveta.

PELOPONEŠKA VOJNA (431 – 404 pr. Kr. ) • Med peloponeško zvezo in atiško-delsko zvezo. • Vzrok: politična ureditev v Draču. • Zmagajo Spartanci.

GRŠKA KULTURA

PESNIŠTVO IN KNJIŽENOST • Pindar. • Sapfo. • Homer.

GLEDALIŠČE • Tragedija (Ajshil, Sofokles in Evripid), Komedija (Aristofan, Menander), • Deli grškega gledališča: - orkestra, - skene, - proskenion, - theatron. • Igrajo le moški.

KIPARSTVO • Miron (Metalec diska), • Poliklet (Kopjenosec), • Fidija (kip Atene, kip Zevsa v Olimpiji).

KERAMIKA • Vrhunec v 6. in 5. stol. pr. Kr. • Najboljši lončarji v Atenah (četrt Kerameikos). • Žganje gline.

ARHITEKTURA • Izoblikovali so se trije gradbeni slogi: dorski, jonski in korintski.

ZGODOVINOPISJE • Grki so postavili temelje današnjemu zgodovinopisju. • • FILOZOFIJA Materialistični filozofi. Numerični filozofi. Sofisti. Tales iz Mileta, Sokrat, Platon, Aristotel, …

ANTIČNA MAKEDONIJA

• Vzpon sredi 4. stol. pr. Kr. • Filip II. : – utrditev notranjih zadev, – podreditev grškega prostora.

• Aleksander (336 – 323 pr. Kr. ): – – – uničitev Perzije, absoluten vladar, vse bolj se vede vzhodnjaško, vse več Perzijcev v upravi in vojski, Babilon, umre star 32 let v Babilonu.

• • • Makedonija po Aleksandru. Diadohi. Razpad države. Ptolemejski Egipt. Država Selevkidov. Država Antigonidov.

HELENIZEM

HELENIZEM • Celotno ozemlje vključeno v Aleksandrovo državo je dobilo v tem obdobju svoj pečat. • Enotna valuta – razvoj trgovine. • Nova mesta – širitev grškega jezika in kulture. • Grki prevzamejo določene ideje od vzhodnih religij in civilizacij.

• Napredek v znanosti. – – Eratosten – knjižnica, Evklid – matematična šola, Arhimed – fizika, Herofil, Erasistratos – medicina, … • Mimos.

VSAKDANJE ŽIVLJENJE V ANTIČNI GRČIJI

ROJSTVO IN ODRAŠČANJE • • • Ženske rojevajo doma. Selekcija otrok v Sparti. V javnih šolah se šolajo le fantje. Dekleta se večinoma vzgaja za gospodinje. Izjemno stroga vzgoja v Sparti – tudi deklet. Predmeti v šoli: pisanje, branje, glasba, telovadba. • Večji pomen duhovni izobrazbi, izjema je Sparta.

ŽIVLJENJE NA PODEŽELJU • • • Življenje kmeta je trdo. Primitivna obdelava polj (ralo, motika). Živinoreja v hribovitem svetu. Gojenje vinske trte in oljke. Čebelarstvo.

ŽIVLJENJE V MESTU ŽENSKE • Ženske so v primerjavi z moškimi zapostavljene. • Povečini so gospodinje in od hiše ne smejo oditi same. • Lahko gredo v kopališča, gledališča (le tragedija) in se udeležijo verskih obredov. • Bolj svobodne so žene tujcev in prostitutke (hetere).

MOŠKI • Skrbeli za preživetje družine. • Sodelujejo v političnem življenju. • Obiskujejo javne ustanove, kulturne ustanove, prijatelje, simpozije ….