ABSOLUTIZEM Znailnosti Prevladujoa oblika vladanja v 16 in

ABSOLUTIZEM

Značilnosti Prevladujoča oblika vladanja v 16. in 17. stoletju. Centralizacija oblasti, o vseh državnih zadevah odloča vladar. Neomejena oblast vladarjev – odgovorni so le bogu. Razvejana državna uprava (uradništvo), ki vladarju pomaga voditi državne zadeve. • Vladarji se opirajo na uradništvo, vojsko in cerkev. • •

MERKANTILIZEM • je gospodarska teorija, ki: – – podpira uvoz poceni surovin in izvoz dragocenih izdelkov, skuša doseči večji izvoz kakor uvoz, spodbuja gradnjo novih, boljših prometnih povezav, zaščita domače proizvodnje in trgovine z visokimi carinami. Pojavi se zaradi vedno večjih finančnih potreb države (razkošno življenje, visoke plače uradnikov, vzdrževanje najemniške vojske). Povzroči tekmovanje za kolonije in prevlado na morju → vojne med evropskimi državami.

ŠPANIJA • Vlada ji Filip II. • Pod Španijo spadajo kolonije v Ameriki in današnja Nizozemska. Ko pridobi še Portugalsko postane najmočnejši vladar v Evropi. • Filip je skušal nadzorovati vse zadeve v državi. • Zaradi bogatih kolonij je bila Španija zelo bogata in močna država. Bogastvo je omogočalo vzdrževanje ogromne vojske.

ŠPANIJA • Filip II je bil izredno goreč KATOLIK in si je zadal cilj iz države pregnati vse protestante (območje današnje Nizozemske). • Zaradi tega se zaplete v vojno z Anglijo (Elizabeta I). • V vojni je bil poražen (neurje) in angleška zmaga je pomenila konec španskega obvladovanja morij in začetek angleške prevlade na svetovnih morjih.

FRANCIJA • Utemeljitelj absolutizma v Franciji je Ludvik XIII → neha sklicevati stanove, v tridesetletni vojni pridobi ozemlje Alzacije in Lorene. • v njegovem času Francija postane najmočnejša država v Evropi, francoščina pa diplomatski jezik sveta.

FRANCIJA – Ludvik XIV. • Nasledi ga Ludvik XIV. → Država to sem jaz (vse odločitve sprejema sam); ima se za božjega namestnika na zemlji (sončni kralj); svetovalce izbira iz vrst meščanstva in jih zasipa z bogatimi darili. • GOSPODARSTVO: merkantilistična politika. Denar ki priteka v državno blagajno porabi za plače uradnikov, vojne in razkošno življenje. Sezidati da palačo Versailles. • ZUNANJA POLITIKA: ima številčno in sodobno opremljeno vojsko. Zaplete se v dolgotrajno vojno s Španijo, v kateri pa ni uspešen. • Zaradi razkošnega dvornega življenja in stalnih vojn je bila Francija finančno izčrpana.

NIZOZEMSKA • V 16. stoletju je bila del Španije. Obsegala je današnjo Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg in del severne Francije. • Španski kralj ji je ves čas zviševal davke in preganjal protestantizem. • Nizozemske pokrajine se uprejo in nizozemska vojna za neodvisnost se konča z odcepitvijo, ki jo prizna tudi Španija.

NIZOZEMSKA • Nizozemska postane uspešna trgovska in pomorska sila. • V mestih začnejo nastajati velike banke. • Zaradi trgovanja nizozemski trgovci ustanovijo Vzhodnoindijsko družbo. • Nizozemska ustanovi prvo borzo. • Ustanavljajo svoje kolonije.

ANGLIJA • Elizabeta I. je vladala s pomočjo parlamenta, ko umre pride na oblast dinastija Stuart iz Škotske. Novi kralj skuša omejiti moč parlamenta to pa povzroči upor plemstva. • Razmere se še zaostrijo, ko zavlada njegov sin, ki hoče ukiniti parlament in zavladati absolutistično. To povzroči šestletno DRŽAVLJANSKO VOJNO. • V vojni kralja Karla I. obglavijo in zavlada OLIVER Cromwell, ki je vodil upor proti kralju. Po njegovi smrti prestol prevzameta Karlova sinova, ki se zopet spreta s parlamentom.

ANGLIJA • 1688 parlament ponudi krono nizozemskemu plemiču Viljemu Oranskemu (vnuku Karla I. ), vendar je moral podpisati deklaracijo o pravicah (Bill of rights): – zagotovi parlamentu moč in soodločanje o državnih zadevah – omeji moč kralja • Anglija tako postane PARLAMENTARNA MONARHIJA.