ABSOLUTIZEM A Razgled pri nasprotju med vladarjem in
ABSOLUTIZEM
A. Razgled • pri nasprotju med vladarjem in stanovi skoraj povsod v Evropi zmaga VLADAR – razen Poljske in Benetk – “plemiška oligarhija” (kmalu propadeta)
Absolutizem • neomejena vladarjeva volja – politični absolutizem • vladar še sklicuje stanove (njegova prevlada predvsem na političnem področju) – pravni absolutizem • sam vladar ustvarja pravo in ne sklicuje več stanov • reformni absolutizem (vladar nosilec reform) – protestantska Prusija, katoliška Avstrija, pravoslavna Rusija • konservativni absolutizem – po francoski revoluciji in padcu Napoleona; pri kontinentalnih velesilah – reakcionarni absolutizem
Slovenija • politični absolutizem (od zmage deželnega kneza 1620 do srede 18. Stoletja) • posegi države v gospodarstvo iz fiskalnih razlogov (gradnja vest, pospeši razvoj Trsta, krepitev deželnoknežjega uradništva iz šolanih pravnikov) • reformni absolutizem (Marija Terezija + Jožef II) – delna odprava fevdalnih odnosov – okrepitev države – absolutnega monarha (navzven in navznoter) • močna vojska – naborništvo poveča število vojakov • dobra organizacija – birokratski aparat • omejitev plemstva • konservativni absolutizem – do marčne revolucije
Ostali trendi • populacionizem (čim več prebivalstva) • kameralizem (povečanje državnega premoženja) – merkantilizem (primarni vir dobrin – drage kovine) • več ob pozitivni plačilni bilanci: povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza – razvoj domačih manufaktur – Sajenje murv, gojitev sviloprejk, podpiranje manufaktur svile – fiziokratizem (primarni vir dobrin – zemlja) • agrarne reforme (sprememba položaja kmeta)
• racionalizem (naravnopravna šola) • razvoj stalnih regimentov – v 17. stoletju (vojna krajina ob turški meji) – iz najemniškega sistema – nato sistem prisilnega novačenja (konec 18. stoletja) • najprej dosmrtna služba, nato 7 let (predvsem najnižji sloji) • reforme izvedljive zaradi izgradnje državnega aparata – nastanejo ozemeljske enote in uradi • nadalje razvije buržoazna država
B. Začetki razvoja birokratskega aparata: formiranje manjših upravnih ozemeljskih enot • 1. Izhodišča – rast moči centralnih organov – s pomočjo uradniškega aparata (iz šolanih pravnikov) • korenine po praktični recepciji rimskega prava v gospodarski panogi, ki popeši recepcijo = blagovnodenarno gospodarstvo – zgodnji kapitalizem » po liniji davkov okrepi stanove » vladar skoval nasprotno orodje po liniji recepcije rimskega prava (pravniki - deloma plemiči, a vezani na vladarja zavoljo duha rimskega dominata)
2. Organi za več dežel • meddeželni organi – razvili iz vladarjevih centralnih organov – zdrknili na nivo meddeželnih organov – ko pridejo Štajerska, Koroška, Kranjska in Goriška 1564 pod Habzburžane – sedež v Gradcu (tudi, ko pridejo 1619 spet pod Dunaj in njegove centralne urade) • sredi 18. stoletja odpravijo – novi meddeželni organi v času francoskih ilirskih provinc (na čelu guverner – v Ljubljani) • vojaške zadeve in nadzor nad administracijo – ko spet pridejo pod Avstrijo – začetno formalno ohranijo kot “Kraljestvo Ilirija” • kasneje razpadejo na 2 celoti meddeželnega značaja
• zgodnja ločitev sodstva in uprave na meddeželnem nivoju – nastanejo sodišča druge in hkrati tudi predzadnje stopnje = PRIZIVNA SODIŠČA • slo dežele od Jožefa II do marčne revolucije pod apelacijskem sodiščem v Celovcu – Ljubljana sedež upravne oblasti (gubernija za Kranjsko in Koroško)
3. Organi na stopnji dežele • sredi 18. stoletja se okrepi vladarjev položaj – ustanavlja svoje urade • na stopnji dežele in • na nižjih stopnjah (tudi zunaj komorne uprave) – deželnoknežji uradi v glavnih mestih dežel stopijo ob stran stanovskim (npr. reprezentanca, deželno glavarstvo, deželna vlada) • začetki dvotirnega sistema – centralno-vodeni organi – avtonomni organi
• 1749 združijo deželsko glavarsko sodišče in ograjno sodišče (plemiško) v DEŽELNO SODIŠČE – glavne pristojnosti • prvoinstančno sojenje za civilne zadeve plemstva • Ilirske province: tribunal na sedežu province – civilni spori večje vrednosti in splošno kazensko sodstvo • avstrijska restavracija – 1814 mestna in deželna sodišča v deželnih glavnih mestih (Celovec, Ljubljana, Gorica in Trst) – civilne zadeve za plemstvo in mestno okolico – kazenske zadeve za vso deželo
• Stanovska uprava dežele izgubi smisel – Jožef II razpusti stanovske odbore – zadeve pridejo na deželna glavarstva (vlade) • preneha sklicevati deželne zbore – stanovi se že od srede 18. stoletja zožujejo v plemiško avtonomijo za organizacijo vse bolj obrobnih zadev (učenje sabljanja, vzdrževanje gledališčka ali lastnega zdravniškega osebja) – marčna revolucija – v prvi polovici 19. stoletja zaradi varovanja videza zopet skličejo deželne zbore
4. Upravna oblastva na srednji deželni stopnji • dobra priložnost za vladarja za oblikovanje oblasti, kjer stanovi še niso nič oblikovali (na sredi med patrimonialno in deželno upravo) – med 1747 -49 ustanovljene KRESIJE (okrožja) • “okrožni uradi” – odvisni od centralnih navodil (npr. Štajerska 5, Koroška 3, Kranjska 3, Goriška 1) – vsa glavna upravna področja (neomejena oblast na starimi fevdalnimi avtonomijami in nadzorna nad zemljiškimi gospostvi) • Ilirske province: namesto okrožij – distrikti • avstrijska restavracija – nadaljujejo z okrožji
5. Okraji • upravni okraji iz nabornega sistema (Avstraij po Prusiji) – vsaka vojaška enota nekaj manjših teritorijev (temeljna dopolnjevalna enota – kanton) – v obsegu kantona ali njegovega dela = naborni okraji • v vsakem kantonu država delegirala gospostvu nalogo novačenja – npr. 1780 Kranjska 18 kantonov (38 nabornih okrajev) – kasneje še druge upravne posle: statistika, granja cest, policija; 1785 – kataster – okraji postanejo splošno-upravna in davčno-upravna oblastva
• Francozi prenesejo težišče upravnega odločanja na občine – namesto patrimonialnega sodstva državno sodstvo na prvi instanci po sodnih okrajih (kantonih – Kranjska 23) • obsegali več upravnih občin – mirovni sodniki (le manjša vrednost oz. prekrški) – o večjih zadevah na prvi stopnji: sodišča na sedežih provinc (tribunali)
• Avstrijci vrnejo okraje – težišče krajevne uprave s pomočjo delegiranih gospostev (delegirana ali okrajna gosposka) • izvrševanje oblastnih funkcij (pod nadzorom kresij) – splošne urpavne zadeve, davčne zadeve, civilno sodstvo in sodstvo o prestopkih, nabortne zadeve – niso obnovili patrimonialnega sodstva – lahko pa so poverili izvrševanje oblasti državnim uradnikom (komisarjem); državni okrajni komisariat
6. Začetki krajevnih občin • prvo štetje za statistične podatke o številu prebivalstva za novačenje – 1754 po starih “predjožefinskih” farah (župniki morali voditi osnovne zapise o gibanju prebivalstva; zlasti o rojstvih) – 1771 štetje izvedli mešani odbori oficirjev in civilnih komisarjev (faro razdelili na števne ali konskripcijske občine) • hišam dodelili številke
• na teritorialni podlagi števnih oddelkov dal Jožef II sestaviti seznam zemljišč za davčne namene (“Jožefinski kataster”) • postanejo davčne občine oz. katastrske občine (navadno niso bile upravne enote s posebnim upravnim organom) – pomen kot teritorialne enote za sestavo večjih upravnih enot – nastanejo upravne občine (ob odpravi patrimonialnih oblasti) • na čelu rihtar ali župan + odbori – predvsem davčne zadeve • občinske uprave uvedejo šele Francozi – u zožitvijo katastrskih občin ustvarijo občinska ozemlja (komune) – na čelu župan » upravno oblastvo najnižje stopnje; sodstva nimajo, ker so bili sodni okraji kantoni
• Avstrijci ohranijo komune kot “glavne občine” – na čelu župan, na čelu podobčine (katastrske občine) pa podžupan ali rihtar • mestne avtonimije propadale – zlasti od ustanovitve kresij – zadnji udarec: 1786 Jožef II odpravi sistem voliev in sestavo organov • v večjih mestih uvede mestne odbore (Ljubljana – 24 članov) – ta je volil pod nadzorstvom kresijskega organa župana in 3 do 4 svetnike (“magistrat”) – kandidate le tisti, potrjeni s strani državnih organov – manjša mesta in trgi pod gospostva – od 1808 župane večjih mest imenuje cesar
7. Deželska sodišča, ločitev sodstva od uprave • niso se umejala z upravnimi ozemlji nove upravne organizacije – kot sodišča za težje kazenske zadeve se prebijejo do Francozov, ki jih odpravijo, potem pa jih ne obnovijo več • kazensko sodstvo postane enotno za deželo pri novem mestnem in deželnem sodišču
• ločitev sodstva od uprave – najprej le na najvišjih dveh instancah • centralna 3. stopnja • meddeželna apelacijska 2. stopnja • deželno sodišče (1. stopnje) se loči od uprave šele kasneje – pri patrimonialnih sodiščih te ločitve ni – dosledno ločitev uvedejo šele Francozi, a pri tem ne ostane predvsem na prvih stopnjah okrajnega obsega
C. Reforme podložniškega položaja • namen: okrepiti državo s povečanjem števila prebivalstva in državnih dohodkov – agrarno-tehnična revolucija v kmetijstvu – izboljšanje obdelovalnih načinov • zato omejiti izkoriščanje podložnikov s strani zemljiških gospostev (delno vpliv fiziokratizma)
1. Davki in katastri • Davki kot delež absolutnega vladarja pri donosih agrarne produkcije – Davčna politika v roke državnega birokratskega aparata (na račun stanov) • Od srede 18. Stoletja najprej davčne reforme
• namesto imenjskih knjig (vodili stanovi – glede donosov gospostev) nove evidence, ki bi jih vodili vladni uradniki – zemljiški kataster (kot razvid davčnih osnov za davek od nepremičnin) • 1. stopnja v razvoju – Terezijanski kataster – donosi zemljiških gospostev od podložnikov – davke še vedno pobirala zemljiška gospostva in jih oddajala naprej – pomen: omogočanje državnim organom natančen vplogled v podložniška bremena (gospostva niso mogla zviševati bremen)
Glede tlake • “robotni patenti” 1775 -1782 – maksimirajo tlako (od 2 do 4 dni v tednu) • abolicija (odprava) ali reluicija (odkup) tlake • dogovor med zemljiškim gospodom in podložnikom, s katerim naj bi se tlaka spremenila v denarno obveznost (spodbujali vladarji, češ da je tlaka neproduktivna)
Jožefinski kataster • po fiziokratskem načelu – naj le zemlja vzdržuje državne potrebe – načrt spremembe sestave in višine dohodkov zemljiških gospostev (ne zaživi!) • dal izmeriti in popisati zemljišča, da bi ugotovil kulturo in donosnost – 1789 razglasi davčno in urbarialno regulacijo » kmetom naj ostane 70%, fevdalcu največ 17, 77%, državi 12, 22% » plemstvo ostro reagira, cesar natu umre, naslednik pa mora odpraviti
Francisejski kataster • 1825 – novost: vse parcele za vsako katastrsko občino posebej v merilu izrišejo! – katastrska mapa • za domero davkov pride v uporabo okrog marčne revolucije • kasneje so ga še revidirali na terenu (“reambulirali”)
2. Premoženjska razmerja • 2. skupina reform – varstvo kmetijskih zemljišč in pospeševanje kmetov ih pravic do njih – delitve kmetij niso bile v prid novačenju, saj je bil gospodar kmetije oproščen vojske, a do popolne prepovedi delitve ni prišlo • reforma kmečkih zajmov – interes kmeta do obdelovanja bo večji, če bo razpolagal z zemljo kot lastnik in če bo zagotovljeno dedovanje » Koroška – 1766 vladaričin patent – prosta saja spremenjena v dosmrtni zakup (nato pa v zakup po kupnem pravu) » v drugih deželah prevedba mitnih zemljišč v kupna (da bi povečali davčno moč kmetov)
3. Osebni položaj • 1781 Jožef II - za češke dežele patent o odpravi nesvobode • prosta možnost ženitve, prostost gibanja (razen za potrebe novačenja), prosta izbira poklica in možnost zapustiti kmetijo, odprava službe v gospodarjevi hiši – s posebnimi patenti odpravil tudi za druge dežele » možnost, da gospodar zapusti kmetijo, vezal na pridobitev naslednika
4. Pravno varstvo podložnikov • uvedejo posebne državne urade (kresije) • tudi podložniške zadeve – 1781 Patent od postopku v podložniških zadevah (kako naj podložnik uveljavlja svoje zahteve proti gospodu) – Podložniški kazenski patent – omejuje pravice patrimonialnega sodstva – določene kazni le s pristankom kresije • ne denarnih kazni, da se varuje davčna moč kmeta – toda tudi preprečevanja skupinskega uporaba kmetov
Č. Posledice • dolgodobne – absolutizem v vodstvo države uvede centralno vodeni državni uradniški aparat • poklicni uradnik, zlasti pravnik neogiben za izvajanje oblasti – spet enotna državna zakonodaja (“volja zakonodajalca”) – temelj za upravne in sodne okoliše (v 20. stoletju) – zemljiški kataster kot temeljna davčna evidenca glede nepremičnih
• srednjedobne – oslabi plemstvo v razmerju do države – odpravi skoraj vse avtonomije – večinoma odprava patrimonialnega sodstva – pospeši odpravo jezikovnih in kulturnih razlik med deli države (pri nas germanizacija višjih plasti prebivalstva)
- Slides: 32