7 junij 2014 ekskurzija GDG v Beneijo vodstvo

7. junij 2014 - ekskurzija GDG v Benečijo; vodstvo Marjan Luževič ; Tolmin- Solarji- Kolovrat. Kobarid-Landarska jama – Špeter ob Nadiži-Čedad-Terska dolina-Bardo-Ta na meji-Učja- Žaga. Predel-Kranj

Muzej na prostem Kolovrat so postavili leta 2002; prikazuje položaj italjanske obrambe pri 12. soški ofenzivi in prodor nemške armade

Eden od poveljnikov nemške armade je bil nadporočnik Erwin Rommel ; skica uspešnega naskoka na vrh Kolovrata, ki jo je 25. oktobra 1917 naredil Rommel

Italjanske kaverne in bunkerji pod vrhom Kolovrata

Kota vrh Na Gradu 1114 m

Kota 1114 m (od leta 1947 državna meja) – Na Gradu( Klabuk), vrh ki ga je branila italjanska vojska; levo spodaj Benečija, zadaj v megli vrh Matajurja

Na razgledišču nad Sočo, zadaj levo Krn

Proti Tolminu

Kobarid, zadaj Kanin, desno Polovnik, levo dolg greben Breginjskega Stola

V Landarsko jamo, staro romarsko zbirališče Beneških Slovencev

Stavbenik Andrej iz Loke (1477) se je podpisal kot graditelj jamske kapele

Cerkev Sv. Kvirina v Špetru ob Nadiži – v vogalu cerkve kamnita plošča, ki govori o obnovi cerkve l. 1493, verjetno od mojstra poznogotskega stavbarstva iz Škofje Loke (napis: ANNO DOMI (NI) 1493 / MA (GISTE) R MARTI (NUS) PETR (IC) ; tu so se pod lipo ob cerkvi zbirali Slovenci, zadnjič 2, maja leta 1804. Še danes se enkrat letno ob prazniku Sv. Kvirina se tu s prapori zberejo Slovenci Nadiških dolin

Čedad, mesto z bogato zgodovino Langobardov, od leta 2011 tudi na seznamu UNESCO, tudi središče Beneških Slovencev

Simbol mesta je Hudičev most, ki se pne nad Nadižo, zgrajen v obdobju Benečanov v 15. st.

Pred mestno hišo stoji kip Julija Cezarja, ustanovitelja mesta Forum Julii ( 50. pr. n. š. )

Osrednja v mestu je cerkev Marijinega vnebovzetja

Po zasnovi je dvoranska triladijska , grajena v 15. st. v benečanskem slogu, v njej pa je najdragocenejša oltarna podoba

Marije z Jezusom, izdelana kot reliefna podoba v srebru in pozlačena ( 1 mx 2 m); cerkvi jo je podaril patriarh Pilgrim II ( 1195 -1204); ob Mariji sta nadangela Mihael in Gabriel, ob njih pa 25 svetnikov; spodaj je klečeča podoba darovalca slike (Pilgrim); zanimivost so tudi točkovno vgravirana imena svetnikov, 200 let pred iznajdbo tiska

Na osrednjem trgu Piazza del Duomo je tudi Pretorska palača, zgrajena v 16. st. , danes pa je v njej arheološki muzej

Blizu je Trg Pavla Diakona, zgodovinarja, ki je v 8. st. opisal boje Langobardov s Slovenci

Ivan Trinko Zamejski je v mestu dobil svojo ulico in spomenik ob hiši, kjer je kulturno društvo z njegovim imenom

V muzeju krščanstva si ogledamo nadragocenejše umetnine iz 8. st. , v kraškem kamnu– Ratchisov oltar

in Kalistovo krstilnico

Marijini sliki iz 15. st. – zgoraj nenavaden motiv doječe Matere, desno obisk svetih treh kraljev

Še en pogled na vzhodni del Benečije – vasice nad Nadiškimi dolinami in zadaj najvišji Matajur; očitna je zaraščenost krajine

Terske doline pa leže v zahodnem delu Benečije, pod strmim robom Muzcev; pogled na osrednjo vas Bardo

Bardo ( Lusevera ) leži pod pobočji Brieškega Jalovca, ki je nadaljevanje grebena Breginjskega Stola

Greben, dolg več kot 30 km, se na zahodu konča z Velikim Karmanom

Imena na nagrobnikih so večinoma slovenska ( Sinicco, Cerno, Miccotis …), zaradi italjanskega zapisa pa manj prepoznavna. V Terskih dolinah je bilo pred 100 leti 95 % prebivalstva slovenskega, danes pa jih je od nekdanjih 40. 000 prebivalcev tukaj ostala komaj desetina.

Tudi Bardo je dobil po potresu 1976 povsem novo podobo

Ulica Za kostani - včasih je bilo življenje tukaj tako trdo, da jim je bil kostanj zelo pomembna hrana. Tudi cerkev Sv. Jurija v Bardu je bila v potresu porušena in zgradili so novo, ostal pa je zvonik

V cerkvi nam je o Terski dolini spregovoril domačin, prof. Viljem Černo, literat, kronist in največji živeči poznavalec teh krajev, duša Terskih Slovencev

Križev pot, narisan na lesu ima napise v narečju Terskih Slovencev. Domačinom je veliko oporo župnik g. Renzo Calligaro, ki je sicer Furlan, vseeno pa ima tudi on velike zasluge za ohranjanje slovenščine v Terskih dolinah, saj se zaveda pomena materinega jezika za obstoj naroda

V nekdanji mlekarni so po potresu uredili etnografski muzej, kjer hranijo predmete, ki so po potresu ostali v ruševinah hiš

Kotel in orodja za izdelavo sira

Velika večina starih orodij je povsem enaka tistim, ki jih poznamo v naših krajih

Koši so bili v strmih bregovih edini pripomoček za transport; otroški košek kaže , da so že otroke navajali na nošnjo; kolovrati so nujni pripomoček rejcev ovac Desno- posebni cokli za poteptanje zemlje, v katero je bil posajen krompir

Iz Barda se peljemo proti severu v dolino Bele , učje in Soče - vas Ter ( Taipano)

Hiše v Benečiji so bile grajene tako kot pri nas v Breginju, kamnite, nadstropne, leseni ganki, spodaj gospodarsko poslopje, zgoraj stanovanje. Po potresu so mnoge izginile, marsikatera pa je obnovljena a z zaprtimi polkni med tednom, saj so njihovi stanovalci postali vikendaši, ljudje iz Furlanske nižine

Reka Ter izvira pod Muzci

Prelaz Ta na meji je hkrati razvodje med porečji Tera in Bele, ki teče v Učjo, ta pa v Sočo; tukaj zaključimo strokovni del naše ekskurzije