20 let druboslovne informatike Kdo smo Kaj smo

20 let družboslovne informatike Kdo smo? Kaj smo naredili? Kam gremo? doc. dr. Katja Lozar Manfreda Predstojnica Katedre za informatiko in metodologijo, Fakulteta za družbene vede http: //fdvinfo. net

Družboslovna informatika • Začetek v 60 -ih -70 -ih letih prejšnjega stoletja • Angleški izraz “Social Informatics”, utemeljitelj Rob Kling, Indiana University, konec 80 -ih in 90 -ih let • Multidisciplinarna veda, povezuje informacijske tehnologije in družboslovje: – Interakcija IKT s posamezniki, organizacijami in družbo – Aplikacije IKT v družboslovju – IKT kot orodje in infrastruktura v družboslovju

Področja družboslovne informatike DRUŽBOSLOVNA INFORMATIKA (1) interakcije med IKT in družbo (1 a) osebna raven (npr. interakcija človekračunalnik) (2 a) računalniško podprto modeliranje in simuliranje v družboslovju (npr. odločitveni modeli) (1 b) organizacijska raven (npr. organizacijska informatika) (1 c) družbena raven (npr. informacijska družba) (2) IKT aplikacije v družboslovju (3) IKT kot orodje pri družboslovnem raziskovanju (2 b) informacijski sistemi in e-poslovanje v družbi (npr. e-zdravje, e-uprava, eizobraževanje) (2 c) strukturiranje informacij (npr. informacijska arhitektura) (3 a) IKT podprte statistične analize družbosl. podatkov (3 b) računalniško podprto zbiranje družboslovnih podatkov (3 c) kiber-infrastruktura, online sodelovanje in analiza, arhiviranje, dostop do družboslovnih podatkov na spletu

Družboslovna informatika na UNI-LJ • 1984/85 1. letnik dodiplomskega študija DI – prvi v svetu, vpisanih 10 študentov. • Specifičnost: močan poudarek na metodologiji družboslovnega raziskovanja. • 2005/06 prenovljen univerzitetni in tudi visokošolski program na 1. bolonjski stopnji, v letu 2006/07 se izvaja tudi že 2. letnik prenovljenega programa. • Akreditiran tudi program na 2. bolonjski stopnji s 3 moduli (informacijska družba, uporabna družboslovna informatika, družboslovna metodologija); začetek v roku dveh let (? ). • Partnerji v magistrskem programu Univerze v Ljubljani, Statistika od 2002/2003. • Šele v zadnjih letih povečan vpis (80 vpisanih v prvi letnik), trenutno je vpisanih 236 študentov. • Do 1. 9. 2006: 132 diplomantov; 35 magistrov znanosti in 26 doktorjev znanosti pri mentorjih iz Katedre za informatiko in metodologijo, od tega 13 mag. in 9 dr. diplomantov DI. • Cilji: nadalje profilirati 1. in 2. stopnjo, vzpostaviti doktorski študij in mednarodne programe.

Zaposlitev diplomantov DI • Večina diplomantov se zaposli takoj po diplomi. • Večinoma so vključeni v delo že v času študija in absolventskega staža. • Brezposelnost diplomantov DI je med najnižjimi na FDV. • Področja zaposlitve: analiza podatkov (v okviru statistične službe oz. oddelka za delo s podatki), svetovanje in analiza, informacijska podpora, trženjsko in javnomnenjsko raziskovanje. • Delovno mesto: najpogosteje vodja ali svetovalec. • Sektorji: javni, akademski, zasebni. • Primer podjetništva študentov in diplomantov DI: Družba CATI.

Center za metodologijo in informatiko • • Glavnina raziskovalnih aktivnosti je v Centru za metodologijo in informatiko. Sodelovanje z drugimi centri FDV (CRJMMK, CRDK. . . ) in ADP. Dosežki: – Programska skupina CMI v letu 2004 in 2005 med najboljšimi programskimi skupinami ARRS na področju družboslovja v Sloveniji – Programski paket PAJEK je vodilno orodje v svetu za analizo velikih omrežij – Projekt RIS – Znanost mladini: Raziskovanje informacijske družbe – Center je postal nacionalna točka osveščanja varne rabe interneta SAFE-SI (http: //safe. si) in prijave ilegalnih vsebin na internetu STOPLINE (http: //stopline. si) – Številni domači in EU projekti s področja informacijske družbe (e-uprava, eizobraževanje, e-vključenost. . . ) – Projekti s področja metodologije družboslovnega raziskovanja (npr. European Social Survey)