2 Organizacija in organiziranje dr Branko KAFAR ORGANIZACIJA

2 Organizacija in organiziranje dr. Branko ŠKAFAR

ORGANIZACIJA IN NJEN IZVOR • Egipčani, Grki, Rimljani • človek se je iz dobe v dobo razvijal in povezoval • združevanje moči, sredstev, intelektualnih sposobnosti - razvijanje medsebojnih odnosov • da oživimo organizacijo je potreben koordinatorvodja-manager (ne opravlja dela sam) • hierarhija (vojska) – organizacijska shema

Definicija organizacije • ORGANON (gr. ) - ORODJE • ENOTNE DEFINICIJE NI • ORGANIZACIJA JE NAČIN, S KATERIM SO VSI DELI NEKE CELOTE MEDSEBOJNO TAKO UREJENI, POVEZANI, DA DELUJEJO KOT EDEN OZ. KOT CELOTA (Vila 1994, 20) • Z organizacijo se definirajo njihovi medsebojni odnosi, način sodelovanja in koordiniranja akcij, kakor tudi vse naloge in odgovornosti posameznih članov, da bi se dosegli cilji ob maksimalni učinkovitosti celega sistema.

Organizacija kot sistem: Je sestava naravnih in tehničnih prvin, ki se združujejo, da bi s svojim delovanjem ustvarile osebne in družbene cilje.

Organizacija kot subjekt, struktura in proces • SUBJEKT ( podjetje, zavod, država, …. ) • STRUKTURA ( kompleksnost, formalizacija, entralizacija) • PROCES ( delovanje določene organizacijske strukture s cilji, katere uspešnost in učinkovitost se preverja in meri v določenem času).

Organiziranje Pomeni kreativen proces definiranja organizacije (zahteva določanje vseh elementov in podelementov organizacijske strukture – NABAVA, PRODAJA…). Velja za vse službe. Opis mora biti jasen in ne preobsežen. Organizacija se stalno po potrebah prilagaja, spreminja.

Učinkovita in uspešna organizacija • DELATI STVARI PRAV – učinkovito • DELATI PRAVE STVARI – uspešno

Razvoj sodobne znanosti o organizaciji • prvi zapisi – Hamurabijevi zakoni • Evropa (Grki - Platon, Aristotel) - Leonardo da Vinci, Galileo Galilei • Italija, Anglija, Francija

Klasična politična ekonomija • primarna vloga proizvodnje (raziskava odnosa med njenimi dejavniki) • C. Babbage (znanstveni pristop k delitvi dela in specializaciji)

Klasična teorija organizacije • preoblikuje organizacijo v znanost- v ZDA-najugodnejši • • pogoji-konec 19. stol. -razvoj industrije temeljila je na natančnem opisu organizacije podjetja, njegovi formalni strukturi, obsegu kontrole in hierarhije PREDSTAVNIKI: Taylor, Fayol, Weber temeljna področja raziskovanja vseh predstavnikov klasične teorije (ZDA, Evropa) je bil tehnični vidik organizacije”doseči maksimalno učinkovitost” proizvodnje in poslovanja SLABOSTI: neupoštevanje človeškega dejavnika, pomanjkanje praktičnega preverjanja teoretičnih spoznanj

Neoklasična teorija organizacije • hitra rast industrije v ZDA (med in po 1. svet. vojni) povzročila oblikovanje velikih podjetij (horizontalna in vertikalna delitev dela in problem učinkovitosti) • NOVI PRISTOPI-dopolnilna klasična teorija s socialnopsihološkimi spoznanji o organizaciji • PREDSTAVNIKI: E. Mayo, Mc Gregor, R. Lickart

• Poskusi pokazali, da na delavce lahko vplivamo z različnimi situacijami (denarnimi, nedenarnimi). • Pomembna spoznanja na področju individualnosti, skupinskega obnašanja.

Osnovno izhodišče neoklasične teorije predstavlja spoznanje, da na delo delavcev vpliva več različnih motivov. Pomembna tudi delitev dela in specializacija.

Moderna teorija organizacije • po drugi svetovni vojni - rast podjetij, obseg poslovanja vplivala na razvoj moderne teorije organizacije • NAJPOMEMBNEJŠE IZHODIŠČE: decentralizacija organizacije (profitni centri in odločanje na nižjih ravneh) • PREDSTAVNIKI: Drucker, Fischer, Simon, Ansoff • osnova proučevanj je prilagajanje metod upravljanja novim pogojem delovanja (okolja, proizvodnih dejavnikov, odnosov med proizvodnimi dejavniki)

Trendi razvoja organizacijskih teorij • nenehno prilagajanje delovanja, uvajanje sprememb • vrste organizacijskih rešitev: virtualna, mrežna, ameba… - KAJ JE TISTO TA PRAVO?

BREZ ČLOVEKA NI ORGANIZACIJE IN JE KLJUČNI, OSNOVNI FAKTOR ORGANIZACIJE IN JE ZATO NJEGOVO ORGANIZACIJSKO OBNAŠANJE PODLAGA TEORIJI IN PRAKSI ORGANIZACIJE!

Organizacija ima lahko več različnih pomenov. Beseda organizacija ima vsaj tri ključne pomene: • organizacijo dela, • organizacijo podjetja, • organizacijo kot organizacijsko enoto oz. posledico organiziranja.

Vsi trije pojmi organizacije so medsebojno povezani, saj se organizacija dela lahko izvaja le v okviru organizacijske enote, ki je kot organizacija rezultat organiziranja.

Organizacijska načela: načelo delitve in specializacije dela, načelo povezovanja dejavnikov proizvodnje, načelo koordinacije, načelo prostovoljnega vključevanja v organizacijo itd.

ORGANIZIRANJE DELA Z organiziranjem členimo dejavnost organizacije na posamezne operacije, dela ali opravila in določamo njihovo logično in racionalno zaporedje.

Organiziranje dela je pomemben vidik dejavnosti vsakega vodilnega delavca.

Pri organiziranju ločimo: • organiziranje lastnega dela, • organiziranje dela v skupini, • organiziranje dela v podjetju.

Osnovni element organizacije je naloga. Nosilec naloge je človek, ki z opravljanjem naloge prihaja v odnose z drugimi. Za izvedbo določene naloge so potrebna določena znanja, sposobnosti in psihične ter fizične lastnosti. Navedene lastnosti so pogosto merljive ali jih ovrednotimo kako drugače.

Vsako delovno mesto ali vsak posameznik dobi določeno mesto v hierarhiji podjetja, ki je določeno z njegovo zadolžitvijo, odgovornostjo in avtoriteto. Ti trije dejavniki morajo biti medsebojno usklajeni.

Organiziranje kot funkcija managementa Aktivnosti ki opredeljujejo organiziranje kot funkcijo managementa: • • Opredeljevanje potrebnega dela Povezava med potrebnim delom in zadolžitvami sodelavcev Snovanje skupin Zahteve za izvajanje dela Ocenjevanje potencialne izvedbe Organizacijske strukture Kontrola in potencialno spreminjanje podjetja Komuniciranje med zaposlenimi v podjetju