2 3 Obdelava podatkov prikazi verjetnost a Razlogi

2. 3 Obdelava podatkov: prikazi, verjetnost a) Razlogi za vpeljavo vsebin iz obdelave podatkov: n n n matematična pismenost, integracija matematike z drugimi področji, poglabljanje vsebin iz aritmetike (štetje, seštevanje, odštevanje).

b) Prikazi (figurni) stolpični prikaz, (figurni) vrstični prikaz, preproste preglednice

Razmislite o naravi spremenljivk: kvalitativne, semikvantitativne, kvantitativne.

c) Teme za prikazovanje podatkov: n n moja najljubša knjiga, kako prihajamo v vrtec, s katerim prevoznim sredstvom bi se najraje peljal/a, naši hišni ljubljenčki… V okviru posamezne teme podatke zberemo, jih prikažemo s stolpci oziroma vrsticami ter se ob prikazih pogovarjamo.

č) Verjetnost – cilji iz kurikuluma n n Otrok spoznava odnos med vzrokom in posledico. Otrok se seznanja z verjetnostjo dogodka in rabi izraze za opisovanje verjetnosti dogodka. (Kurikulum za vrtce, 1999)

d) Osnovni pojmi iz verjetnosti poskus n dogodek (gotov, slučajen, nemogoč) n verjetnost dogodka Primer: Poskus: met kocke Dogodek: pade šestica (slučajen dogodek) (gotov dogodek: pade manj kot sedem pik; nemogoč dogodek: pade osem pik) n Verjetnost: verjetnost, da pade pet pik je 1: 6 (1/6).

e) Verjetnost in predšolski otrok Predoperativna stopnja po Piagetu: n simbolično mišljenje (2 -4) n intuitivno mišljenje (4 -7).

f) Intuicija - osnovni način otrokovega razmišljanja Matematika: logična znanost + intuicija Intuitivne oblike dojemanja so neodvisne od dosežene ravni abstraktnega mišljenja. Različne interpretacije pojma intuicija: Descartes, Spinoza (vir absolutne resnice), Kant (način pridobivanja konceptualnega znanja), Bergson (metoda, mentalna strategija)…

Intuicija (Fischbein) n najkrajša razdalja med točkama je ravna črta, del je manjši od celote, vsako število ima naslednika… n dejstva, da je vsota kotov v trikotniku enaka 180, ne sprejemamo intuitivno n neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja, navdih

g) Dejavnosti iz verjetnosti v predšolskem obdobju Igre: n dan-noč (mogoče, nemogoče; možno, ni možno; res, ni res), n karte s prikazi mogočih in nemogočih dogodkov (mogoče-nemogoče, zagotovo - mogoče-nemogoče; zagotovo-bolj verjetno-manj verjetno nemogoče).

h) Otroško dojemanje verjetnosti Šest let stari otroci n Nemogoče je, da: n ljudje letijo, n pride velikan, n kure skačejo, n noj leti, n pride dinozaver, n dinozavri letijo, n bom šel jaz na Luno.

Zagotovo je, da n umremo, ko smo stari, n bo mavrica prišla, n bom šel na morju na tobogan. Mogoče je, da ne bodo spomladi zrasle rožice, n bo morje usahnilo, n bo drugo pomlad lepše, n bo sonce ugasnilo, n bom šel v kino.

Štiri leta stari otroci Nemogoče je, da n žebelj zabiješ tako, da ga nikoli več ne dobiš ven, n te čebela piči, n se žirafe stepejo, n ti hlače niso prav, n se risba razbije, n se sloni špricajo, n je krava na Luni, n se avto zaleti v tovornjak.

Mogoče je, da n se avtobus pokvari, n balon poči, n golobčki umrejo, n da bo solata zraven kosila, n v hiši nastane požar in pridejo gasilci.

Zagotovo je, da n v službo hodijo tisti, ki so še mladi, n so mi škornji premajhni, n je žirafa v živalskem vrtu, n se nosorogi 'butajo', n so šli dinozavri v sneg, tam pa ni bilo hrane, zato so izumrli.