18 STOLETJE EVROPSKI VISOKI BAROK G Ph TELEMANN

18. STOLETJE – EVROPSKI VISOKI BAROK G. Ph. TELEMANN, J. J. FUX, A. VIVALDI

EVROPSKI VISOKI BAROK l ČAS DINASTIČNIH VOJN BREZ NACIONALNIH PREDZNAKOV l MEDNARODNA DRUŽBA ARISTOKRATOV l JEZIK FRANCOSKI l GLASBA ITALIJANSKA

GLASBA PO LETU 1700 l IZOBLIKOVANJE SKUPNIH PRAVIL l ZNAČILNOST VSEH ZRELIH DOB l NADNACIONALNOST, MEDNARODNA VELJAVNOST l RACIONALNOST l ITALIJANSKI ZVOK l UPOŠTEVALI Purcella, Rameaua Haendla, Bacha…

Glasba po letu 1700 l DVORNA GLASBA l VPLIV DESPOTOV NA MEŠČANSKO OKOLJE l DVORNA OPERA, OSREDNJA OBLIKA ¡ NAPOLITANSKA OPERA ¡ PREVLADA MELODIJE ¡ NAČELO KONTRASTA, ARIA DA CAPO, SOLO KONCERT, CONCERTO GROSSO

GLASBA PO LETU 1700 l PRI GENERALBASU OZNAČEVALI l GLASOVE MELODIJE IN BASA l AKORDI V SIMBOLIČNIH ŠTEVILKAH: 3, 7… l HARMONIJA: ČEBALO, ORGLE, LUTNJA l INDIVIDUALNO OKRAŠEVANJE l IMPROVIZIRANJE

GLASBA PO LETU 1700 l GLASBENA PRAVILA: l ZNANSTVENO DOKAZANI ALIKVOTNI TONI l DUR – TEMELJ HARMONIJE

J. P. RAMEAU l J. P. RAMEAU: Traktat o harmoniji, 1722 l Zakoni harmonije za 200 let l Oblikoval l Uredil l Do obrate trizvoka funkcije akordov Hindemitha – prosta tonalna razširitev

Glasba po letu 1700 l POMEN GLASBE, razumsko raziskovanje l Logika in afekt nastopajo skupaj l NAUK O AFEKTIH – l UGOTAVLJALI, ZAKAJ ENA VRSTA TONOV IZRAŽA BOLEČINO, DRUGA VESELJE

GLASBA PO LETU 1700 l VISOKOBAROČNA l RACIONALNOST ČASA l INSTRUMENTALNA l NEMŠKA FUGA: OBLIKA GLASBA IZHAJA IZ VEČTEMATIČNEGA RICERCARJA

VISOKOBAROČNA FUGA l MONOTEMATIČNOST l IZJEME: DVOJNE, ČETVERNE FUGE l SINTEZA ¡ LINEARNO – MELODIČNEGA ¡ RITMIČNEGA IN HARMONSKEGA ELEMENTA

Glasba po letu 1700 l GLAVNE OBLIKE VISOKEGA BAROKA l OPERA l KONCERT l FUGA l Vpliv italijanske glasba se manjša l Večanje vpliva nemškega sveta

GEORG PHILIPP TELEMANN 1681– 1767 l Leipzig, organist, deloval v operi l Hamburg, delovanje v cerkvah, v gledališču l več kot 45 lastnih oper l Pisal za poslušalce, muzikant, skladatelj, organizator…

GEORG PHILIPP TELEMANN l Plodovitejši od Bacha in Haendla l 1000 orkestr. Suit, l komorna instrumentalna dela l 23 letnikov kantat l Oratoriji l Maše, pasioni,

J. P. TELEMANN l Collegia musica l komorni glasbeni krožek, javni koncerti l Združeval l Italijanski l Francoski in l Nemški slog

J. P. TELEMANN l Renesansa njegovih del v 20. stoletju – komorna glasba l Virtuoznost, izvirnost… l Vezni člen med visokim barokom in galantnim slogom

TELEMANNOVA KOMORNA GLASBA l GLASBA ZA OMIZJE, 1733 l SUITE, KVARTETI, KONCERTI, TRII, SOLO SONATE… l KOMBINACIJE INSTRUMENTOV: GODALA, FLAVTA, OBOA, TROBENTA l BASSO CONTINUO, GODALA, ČEMBALO

BAROČNA GLASBA ZA PIHALA l 17. st. PREVLADA KLJUNASTIH FLAVT: mehak, pastirski zvok, virtuozna prožnost l Sonate, koncerti (Vivaldi, Telemann, Bach, Haendl) l 18. st. – doba PREČNE FLAVTE l ŠOLE: HOTTERER (1707), J. J. QUANTZ (1752) l Izpopolnjena tehnika igranja

Glasba za pihala l OBOA: SOLISITIČNO ¡ orkestralna glasba ¡ komorna glasba l CINK GLASBILO – nadomesti ROG, od Lully del orkestra, ni solistični inštrument l POZAVNE, S- A- T B – samo v ansamblih l TROBENTA, orkestri (tutti, soli), fanfare, koncerti, posnema človeški glas l FAGOT, gb, orkester, komorne skupine

Johann Joseph Fux 1660– 1741 l Delovanje na Dunaju, dvorni kapelmeister l Operni skladatelj, poudarjal veličino dunajskega dvora, italijanski vzori l Kronanje KARLA VI. , Praga, novo gledališče l Orkester – 250 glasbenikov, 100 pevcev, 20 plesalcev l DELA: Costanza e Fortezza, Elisa

J. J. FUX l CERKVENE SKLADBE ¡ VESPERE ¡ PSALMI ¡ VODILNI KONTRAPUNKTIK JUŽNONEMŠKEGA BAROKA ¡ PALESTRINOVA POLIFONIJA IN GENERALBAS ¡ GRADUS AD PARNASUM, 1725 – visoka šola kontrapunkta, vpliv na dunajske klasike

J. J. FUX l TURKERIJE l Posnemanje janičarskih kapel l Sestav instrumentov v vojaških godbah in klasični glasbi l Triangel, činele, veliki boben… l FUX, MOZART, BEETHOVEN….

SOLISTIČNI KONCERTI l Violinski koncert, nadaljevanje Corellijevega dela l Obogatitev komorne glasbe s sonatami za violino, čelo, flavto, klarinet l Prvi klasik oblike solističnega koncerta G. TORELLI l T. ALBINONI, F. GEMINIANI, P. LOCATELLI

ANTONIO VIVALDI ok. 1678– 1741 l Vivaldijev violinski koncert l Utemeljitev tristavčnosti l Allegro – Andante – Allegro l Concerto grosso je imel 4 stavke l Oblikovne vzporednice s sinfonijo oz. uverturo neapeljske opere serie

Vivaldijev violinski koncert l Vzporednice z ario da capo l Menjavanje hitrega in počasnega stavka l načelo kontrasta – značilnost po l. 1700 l OBOGATI VIOLINSKO TEHNIKO in čela l Igranje violine do 12. lege l Bach transkribira njegove koncerte

VIVALDIJEV KONCERT l 300 instrumentalnih koncertov l Allegro, zasnovan podobno rondoju (izmenjava 4 tutti, 3 soli) l Andante, spevnost solistove melodije l Poduhovljenost melodije, čustvene poteze, tonsko slikanje

DOMENICO SCARLATTI 1685– 1757 l Pomen za razvoj tehnike in glasbenih oblik za čembalo l Virtuoz na čb (poznal klavir) in komponist, tekmovanja l Deloval na Iberskem polotoku, dvorni kapelnik v Lizboni, Madridu l Chopin visokega baroka l 500 klavirskih sonat, posvečenih kraljici

SCARLATTIJEVA SONATA l Imenovana tudi toccata l Poetični naslovi, brez povezav z neglasbeno vsebino l Absolutna glasba l Neizčrpne izrazne možnosti l Tehnika križanja rok, figurativno lomljenje akordov, dolgi skoki, okraski

SCARLATTIJEVA SONATA l DVOGLASNA LINIJA l ENOSTAVČNOST l ENA ALI DVE TEMI l IMITACIJA IN MODULACIJA V IZPELJAVI l UVELJAVI TEHNIKO GRADNJE OBLIKE, (kasneje pri J. S. BACHU)